Citroen C3 XTR 1,4 HDi

Z različico XTR piha na dušo voznikom, ki iz "prepričanja" gledajo za manjšimi (Citroenovimi) vozili, bolj primernimi za mesta kot za potovanja, ki pa so uporabna tudi za zabavo v prostem času.

Zunanjost, notranjost

C3 XTR je naokoli v celoti obdan z zaščitno črno plastiko. Torej na obeh odbijačih, blatnikih in pragovih. Izgleda terensko, s črnimi kljukami, ogledali in s črno masko pa že kar malce bojevito. Dvobarvna notranjost je kljub sivo črni kombinaciji dovolj pestra, še posebej, ker je del armaturne plošče bolj svetlo obarvan, zasveti pa se tudi kakšna površina aluminijasto kovinske barve. Spredaj sedeča si lahko med vožnjo odpočijeta utrujena komolca, dva potnika zadaj lahko na letalskih mizicah drobita prepečenec, jogurtov pa ne bosta polivala. V mizicah sta namreč ustrezna utora. XTR pomeni tudi avtomatsko klimatsko napravo (deluje učinkovito).

Vozne lastnosti

XTR se razkazuje v robustni, terenski zunanjosti, vendar moramo to njegovo pojavo vzeti z rezervo. Za makadame je povsem primeren, vendar ni za v teren. Omejena zapora diferenciala mu sicer zagotavlja boljši oprijem s podlago, vendar s cestno podlago. Sicer pa ponavljamo ugotovitve z naših testov, v katerih smo opisovali druge različice modela C3. Z malce tršim podvozjem ima tudi XTR odlične vozne lastnosti, podkrepljene z elementi aktivne varnosti. Prednja vzglavnika sta za postave v uredništvu pomaknjena preveč nazaj, sedeža pa tudi nista povsem usklajena z dobro lego na cesti. Sedi se sicer odlično, črno obrobljena izpostavljena mesta pa bi lahko nudila malce več opore. Torej ob stegnih in na zunanjih delih naslonjal, posebej ker smo v kakšnem citroenu že sedeli bolj športno. Naprimer v modelu C2 VTR. Še vedno pa nam ostaja simpatičen "ta zbit" merilnik, ki s pogledom skozi volanski obroč zgoščeno razkriva osnovne podatake, ki jih voznik potrebuje med vožnjo.

Zmogljivosti, poraba

1,4-litrski turbodizel z 92 KM je HDi-jev odgovor na vse bolj zmogljive naftaše. S končno hitrostjo in pospeševanjem se uvršča med 1,4 in 1,6-litrska bencinarja, ki tudi ženeta različice C3. O zmogljivostih motorčka z 92 KM vse najboljše. Šibkejši 1,4-litrski turbodizel imamo še v spominu, ko smo preizkušali C2. Razlika v moči je opazna, res pa smo s C3 porabili na vsakih 100 kilometrov par deci plinskega olja več. Pa vendar je naša povprečna poraba 5,9 l/100 km kar solidna, saj smo mu med testom naprtili tudi kanu na streho. Ni prav prijetno, če pri dizelskem motorju zmanjka goriva in verjetno je zato tudi opozorilnik ustrezno paničen. Ko je trdil, da je goriva še za 80 km, smo ga natočili do roba pa je šlo noter le 37 litrov. Torej jih je bilo v tanku še 9 litrov, torej bi lahko prevozili še vsaj 150 km!

Cena, tekmeci

Število konj ob čimmanjšem dizelčku postaja vedno bolj pomembna postavka v konkurenčnem boju. Renaultovi avti, pa ne samo manjši, bodo pri 1500 kubikih vsak hip segali čez 100 konjev. 1000 kilometrov z enim polnjenjem je marketinški podatek, ki še posebo kaj velja za vozila, razvrščena v spodnji razred. Ampak vse to velja za takoimenovane običajne konkurente. C3 pa želi biti nekaj posebnega. Z različico C3 XTR je različen, predvsem namiguje na prosti čas. Ponuja plastično obdani terenski videz, dodaja diferencial s 25-odstotno zaporo, ohranja domiselni in prilagodljivi "moduboard" v prtljažniku. Kar ne gre v "kufer" gre pa na streho, ki še posebej izstopa s prtljažnikom z zložljivimi prečnimi drogovi. Torej mu lahko v množični "spodnji eliti" štejemo za tekmeca le Volkswagnovega pola fun, ki se tudi postavlja s terenskim videzom na malce dvignjenem podvozju. Cena? Povsem primerljiva je z danimi lastnostmi in s širokim spiskom opreme vozila.