Audi A1 1,4 TFSI

Je lahko strog in igriv hkrati?

A1 je zadržal veliko družinskih potez, zaradi katerih deluje resno, celo strogo. Zadržan imidž pred igrivim karakterjem? Zagotovo. A kljub že znanim in velikokrat uporabljenim oblikovalskim smernicam, pa je A1 opažen. Je dovolj drugačen, da bo zagotovo opažen tudi, če bo pločevina dolgočasne temno modre barve kot pri testnem primerku. Široka zadnjica in izraziti boki namigujejo na športnost, a o tem pozneje.

Skromne mere in visoka kakovost

Znotraj audijevska ubijalska učinkovitost, brez retro prijemov, a s popolno ergonomijo, materiali in občutkom kakovosti, ki je v tem razredu še nismo srečali. Zvočna izolacija je za ta razred vrhunska, položaj za volanom, ki so si ga izposodili pri TT-ju, popoln. Občutek tu znotraj je pač tako zelo audijevski kot denimo v A6. Le mere so skromnejše. Tega se na sprednjih sedežih, kjer se sedi odlično, ne opazi, klop v drugi vrsti pa je dovolj prostorna za nižje od 165 centimetrov. Prtljažnega prostora je kljub dvojnemu dnu le za vzorec. Približno tako kot pri miniju – prostora je dovolj za dve športni torbi.

Sedi, pet!

A1 na cesti ni tako brezkompromisno trd kot tekmec citroën DS3, sploh pa ne kot mini. A voznika vseeno spodbuja k priganjanju. Kompromis med udobnim blaženjem in športnostjo meji na popolnost. To pomeni, da večini deklet ni pretrd, zahtevnejši vozniki pa ne bi smeli ostati prikrajšani, ko bo šlo zares. Volan nudi ravno dovolj odpora, želeli bi si le nekaj več neposrednosti. Ker so gnana sprednja kolesa, pri pretiravanju pride do tipičnega podkrmarjenja, a se to zgodi zelo pozno.

Dovolj živahen, a apetiti bodo kmalu zrasli ...

Ta hip je 90 kilovatov (122 "konjev") največ, po čemer lahko posežejo kupci A1. Dovolj, da je poskočen, vsekakor pa ne bliskovit. Glede na športen značaj si bodo nekateri kupci verjetno kmalu želeli več. Kljub vsemu je mestna živahnost zagotovljena, povsem spodobno pa se je motor obnesel tudi na avtocesti.

DSG

Sedemstopenjski menjalnik DSG nas je razvajal na vsakem koraku in še enkrat potrdil, da se s turbobencinskim motorjem odlično razume. Zaradi hitrosti in možnosti pretikanja prestav z obvolanskimi ročicami omogoča tudi športno udejstvovanje. Seveda se zavedamo, da bodo prestavni "uhlji" za volanom v veliko primerih ostali nedotaknjeni. Dirkaških kupcev bo zagotovo veliko manj kot tistih, ki bodo 99 odstotkov časa delo prepuščali samodejnosti menjalnika.

Ah, ta mini ...

A1 je začel nastajati v glavah Audijevih inženirjev v trenutku, ko so pri BMW-ju, oprostite, pri Miniju pred skoraj desetletjem predstavili reinkarnirano ikono. Mini je hitro dokazal, da kupcev z relativno globoko denarnico in željo po atraktivnih in športnih malčkih ni malo, A1 pa pomeni neposredni napad nanje. In na minija seveda. Splošno gledano je bavarski britanec sicer nekoliko ugodnejši, a v celoti razen modnega retro oblikovanja in bolj športne lege ponudi bistveno manj. Mini ponudi manj opreme, manj kakovostno notranjost, manj udobja, manj prestiža.

Še kateri?

Najprej citroën DS3, ki smo ga pohvalili v bencinski in dizelski različici. Zato, ker je svež, moderen, športen, ker nudi široko paleto motorjev in je še pred prihodom A1 vsaj malce zatresel prestol vsemogočnega minija. Zanimivo alternativo predstavlja še alfa mito, ki pa na naših in tudi evropskih cestah ni tako pogost udeleženec, pa čeprav gre za zelo dober izdelek s podobnimi atributi – odlične vozne lastnosti, privlačna oblika, okrnjena uporabnost (težje dostopen prtljažni prostor) in seveda, visoka cena.