Alfa Romeo 159 sportwagon 2,4 JTDM

Vsak avtomobil ima svojo "dušo". Nekateri je imajo manj, drugi več. Nekatere avtomobilske znamke se trudijo svojim produktom vdihniti šarm, karakter, življenje, a jim uspešno "spodletava". Alfa Romeo vse to počne z neverjetno lahkoto. Dizajn je njihova "domena" in po izgledu karavanske različice njihove 159, vse kaže, da jim še dolgo nihče ne bo kos, ko bo potrebno samo s pomočjo linij povišati srčni utrip. Vsaj na prizanesljivi strani desetih milijonov.

Zunanjost, notranjost

Pogled na prednji del avtomobila razkriva napadalen "ksiht", ki ga že poznamo. Zadaj stvari postanejo še bolj zanimive. Streha ves čas pada v kupejevskem slogu, kar izraža avtomobilove športne ambicije. Značaj te alfe je tako v osnovi določen že z obliko. V prid dobremu izgledu so vrata prtljažnika nekoliko manjša, kar zaradi visokega roba do neke mere otežuje nakladanje, predvsem pa razkladanje prtljažnika. Kljub temu je stilska eleganca združena tudi z uporabnostjo. Uporabnih litrov je dovolj. Edina "svetla" točka potniškega prostora je sredinska konzola. Ne razumite me napak. Notranjost je odlično dodelana in odeta v črno usnje. Ključnim stikalom pa dela družbo svetel aluminij, ki dramatično preseka elegantno črnino. Italijani pravijo, da kontrasti privlačijo, in prav imajo. Voznik hitro "pade" v primeren (in udoben) položaj, od koder v roke prime čudovit, minimalistično oblikovan volanski obroč.

Vozne lastnosti

Zalotil sem se, da sem se z lepotico proti cilju skoraj podzavestno raje odpravil po daljši poti (ovinki so bili le prevelika vaba), kot pa po ravni in dolgočasni avtocesti. Da alfa s seboj prevaža "nahrbtnik", se ji na cesti (skoraj) ne pozna. Vzmetenje je čvrsto nastavljeno, kar podpira živahno vožnjo. Zatakne se le, ko zapeljemo prek lukenj, grbin in podobnih "sovragov" na cestnih podlagah. "Požiranje" teh bi moralo biti tišje in predvsem manj stresno tako za podvozje kot za voznika in sopotnike.

Zmogljivosti, poraba

Pod pokrovom motorja (po potrebi) divja 200 dizelskih konjev. Ko se enkrat odlepimo od turbo luknje in motor pripeljemo tja do 2000 vrtljajev minuti, je potisk prepričljiv. Vseeno bi ga hoteli srečati "par sto" obratov prej. Območje največjega navora je tako ožje, kot bi si želeli. A če voznik vozi z glavo in pametnbo premisli, kdaj bo zagrabil prestavno ročico, je nagrajen z odličnim vmesnim pospeševanjem. Tu velja omeniti tudi presenetljivo ugodno porabo. Sto kilometrov je mogoče prevoziti z samo desetimi litri goriva, brez da bi se posebej trudili. Ugoden podatek, glede na dejstvo, da smo z 1,9-litrskim motorjem dosegli le nekaj nižjo povprečno porabo. Govora je o 50-konjski razliki, ki govori močno v prid močnejše različice. Podoben motor (2,4 JTD, 175 KM) smo preizkusili že v alfi 166 in že takrat smo bili navdušeni nad skromno žejo prostornejšega motorja. Povprečna poraba se je takrat ustalila pri nizkih 7,5 litrih.

Cena, tekmeci

Ta alfa spada v takoimenovan premium razred, kjer "kraljujejo" BMW serije 3, audi A4, lexus IS, volvo V50, saab 93 sportcombi, mercedes C T. "Italijanka" med temi konkurenti nesramno izstopa v pozitivnem smislu, ko govorimo o izgledu. Cenovno je nekoliko ugodnejša od večine tekmecev, kar ji gre skupaj z zmogljivim pogonskim agregatom zelo na roko. 2,4-litrski motor nas je navdušil, in komur se slab milijon dražja cena v primerjavi z 1,9-litrskimn ne zdi pretirana, se lahko mirno odloči za močnejšo različico. Ta s seboj poleg ugodne porabe prinese še nekaj dragocenih Nm navora ki jih potrebuje, da upraviči svoj izgled.