Alfa Romeo 159 sportwagon 1,9 JTDM

Česa drugega kot odličnega smisla za estetiko od Italijanov pravzaprav ni pričakovati. Tako kot sta bili in sta še vedno lepi legendarni alfi iz sedemdesetih let (spider in giulia sprint GT), je, logično, lepa tudi nova alfa 159 sportwagon. Seveda, Italijani so mahnjeni na lepoto, kar je konec koncev opazno povsod - celo pri njihovih policistih, oblečenih v Armanijeve uniforme. In če se vrnemo nazaj k avtomobilom, natančneje k alfi 159. Lepa oblika sploh ni edini atribut, ki ga ta avtomobil premore ...

Zunanjost, notranjost

Z elegantnimi linijami se je lahko pohvalila že njena predhodnica, žal pa smo ji pripisovali eno veliko napako in sicer premalo prostorno notranjost. In 159 sportwagon? Je še lepša, bolj športna in bolj agresivna. Hkrati lahko v istem hipu ravnokar omenjen minuse vržemo v koš. Je namreč za dobrih dvaindvajset centimetrov daljša, zato je prostora dovolj tako na prednjih, kot tudi na zadnjih sedežih. Prtljažnik je sedaj večji, za športnega karavana pravzaprav celo pohvalno velik, malce moti le visok nakladalni rob. Položaj za volanom je tipičen alfin - sedi se dokaj nizko, sedeži lepo objamejo hrbet, volan pa je bogato nastavljiv v obe smeri in prav lepo pade v roke. Moti le nekoliko predolg sedalni del, ki žal ni nastavljiv. Če pri Alfi poudarjajo, da je avtomobil primeren za voznike do višine 188 centimetrov, ne bi bilo torej napačno poskrbeti še za nas, s kakšnimi dvajset centimetri manj. Značilni trije okrogli merilniki na osrednjem delu armature (obrnjeni rahlo proti vozniku) ostajajo, vendar pa na njih ne boste našli ure. Ta se je namreč preselila med osrednja merilnika, ravno tja, kjer je tudi nadpovprečno funkcionalen potovalni računalnik. In kaj vseeno slabo vpliva na splošno zelo dober vtis? Predvsem to, da je prtljažnik mogoče odpreti le iz notranjosti (stikalo je skrito na nepričakovanem mestu pod stropom) ali s pritiskom na gumb na daljinskem upravljalniku. Kolikokrat smo se zato sprehodili nazaj v avtomobil in pritisnili na stikalo ...

Vozne lastnosti

Da se večina alf pelje odlično, smo že večkrat napisali. Za predhodnico, alfo 156, smo zapisali še, da je lega odlična vse dokler ni cesta polna lukenj ali drugih anomalij. Podobno velja tudi za novinko, od katere smo morda pričakovali nekoliko več, vsaj kar se tiče omenjene težave. Pri vožnji po "razdrapanih" površinah je podvozje tudi precej glasno. A dokler je cesta lepa, je lega alfe 159 sportwagon odlična - športna, čvrsta in ne pretrda. Nos kljub pretiravanju lepo sledi začrtani liniji, voznik pa preko volanskega obroča, s precej direktnim prenosom (2,4 zavrtljaja), dobi ogromno informacij o položaju koles. Pri pretiravanju in sunkovitem zaviranju v zavoju zadek zdrsne povsem kontrolirano, v veselje ljubiteljev športne vožnje pa ESP ne poseže vmes za vsako figo. Pri Alfi Romeo pravijo, da so namenoma dopustili nekaj več svobode in igrivosti vozniku.

Zmogljivosti, poraba

"V pravi alfi se mora vrteti bencinski motor", so se včasih glasile besede zagretih privržencev te znamke. Glasovi so že pred časom utihnili, saj so se za zelo dobre izkazali tudi Alfini "džitidiji". Mi smo tokrat preizkusili 1,9-litrskega štirivaljnika, pri katerem nimamo večjih pripomb. No, vsaj kar se uglajenosti in mirnega teka tiče, več pa smo pričakovali od podatkov o največji moči 150 KM in največjem navoru 320 Nm. Skoraj 1600 kilogramov, kolikor tehta prazna 159-tica, je vseeno masa, ki naredi svoje ... Motor je sicer kultiviran in omogoča pospeševanje brez kakršnihkoli neprijetnih sunkov, vseeno pa smo si neredko zaželeli več moči in prožnosti. Precej bolj nas je razočarala testna poraba, ki je znašala 9,9 litra, kar je liter in pol več kot je lansko leto zahteval crosswagon z enakim motorjem in štirikolesnim pogonom. Ob tem se sprašujemo, če je nakup dizla sploh smotrn. Z 156-ico in 1,8-litrskim bencinarjem (140 KM) smo namreč imeli enako porabo.

Cena, tekmeci

Zelo verjetno se bo večina ljudi za nakup alfe 159 sportwagon odločila na podlagi njene privlačne oblike. Našli se bodo še nekateri, ki jo bodo kupili zaradi njenih voznih lastnosti. Da bi jo kupovali zaradi prostornosti? To ne, saj na tem področju marsikateri konkurent ponuja več, omenjamo forda mondea, hondo accord, mazdo 6, opla vectro, peugeota 407, toyoto avensis, renaulta laguno in volkswagna passata. V karavanskih različicah seveda. Toda našteli smo avtomobile, ki ne spadajo v premium "oddelek" srednjega razreda, kjer se ocenjuje po drugih kriterijih. Če so denimo prioriteta vozne lastnosti, potem ima alfa na grbi še subaruja legacyja, BMW-jevo serijo 3 touring, audija A4 avant, volva V50, saaba 9-3 in mercedesa benza razreda C. Po voznih lastnostih jo presežejo le redki izmed slednjih, prav tako po prostornosti. Ko pridemo do poglavja lepote, pa ji ne sežejo niti do kolen.