V Skandinaviji gume z žebljički uporablja 70 odstotkov voznikov

Gume imajo od 60 do 120 žebljičkov

Gume z žebljički so se začele prvič množično uporabljati v Skandinaviji v petdesetih letih, deset let pozneje pa so postale zanimive tudi v ZDA. Klasična zimska guma ima od 60 do 120 vgrajenih žebljičkov, ki so narejeni volframa. Njihova masa je 1,9 grama, iz gume pa se vidi od 1,2 do 1,5 milimetra žebljička.

Na Švedskem žebljičke uporablja 70 odstotkov voznikov

Na Švedskem so zimske gume z žebljički dovoljene med 1. oktobrom in 15. aprilom, če razmere na cesti to zahtevajo. Avtomobil ne sme imeti kombinacije klasičnih zimskih gum in gum z žebljički. Na Švedskem kar 70 odstotkov voznikov uporablja posebne gume z žebljički. Le v Stockholmu so na ulici Hornsgatan prepovedali vožnjo z njimi, da bi s tem zmanjšali gostoto prometa in izpustov ogljikovega dioksida. V središču švedske prestolnice je to zmanjšalo uporabo gum z žebljički na 50 odstotkov.

Gume z žebljički najdemo tudi v severnih državah ZDA in Kanadi, kjer pa niso tako pogoste kot v Skandinaviji. Proizvajalci omogočajo tudi uporabo gum brez žebljičkov, ki jih je mogoče odstraniti in nato spet vgraditi.

Gume z žeblji so v zimskih mesecih dovoljene še v nekaterih evropskih državah. Med temi so Estonija, Avstrija, Latvija, Španija, Danska, Islandija, Litva in Velika Britanija. Gume z žebljički za uporabo na relijih dovolijo tudi na Poljskem. V testih gum z žebljički je v Skandinaviji najboljše ocene dobila guma nokian hakkapeliitta 7.

Žebljički da ali ne?

V sedemdesetih letih so se pojavile prve študije o poškodbi voznih površin, zato so njihovo uporabo prepovedali ali pa omejili le na zimske mesece. Nekatere zvezne države v ZDA so ocenile, da morajo zaradi gum z žebljički v obnovo cest vložiti 100 milijonov ameriških dolarjev letno. Toda v skandinavskih državah lahko ceste pozimi plužijo tudi manj obsežno, saj so avtomobili za sneg in led bolje opremljeni. Gume z žebljički so seveda dovoljene tudi pri tovornih vozilih.

V reliju gume z žebljički omogočajo več oprijema kot na makadamu

Švedski reli svetovnega prvenstva WRC je kot edini v koledarju organiziran na snegu. V Skandinaviji se bodo konec tedna temperature spustile vsaj do dvajset, če ne trideset stopinj Celzija pod lediščem. Toda čeprav so ceste v okolici Karlstadta in Hagforsa poledenele in polne snega, je to vseeno drugi najhitrejši reli svetovnega prvenstva. Leta 2003 je zmagovalec Marcus Gronholm tu vozil s povprečno hitrostjo 116 kilometrov na uro. Kako je lahko dirkalnik WRC na snegu in ledu tako hiter?

Skrivnost je v žebljičkih in bankinah

Reli po Švedski je zaradi snega in ledu edinstven. Na tem reliju lahko dirkači uporabljajo posebne 15-palčne gume z žebljički. Gume so precej ožje (195/65R 15) od klasičnih, kar ustvarja dodaten pritisk na podlago in boljši oprijem. Poleg gum k učinkoviti šoli relija v Skandinaviji pomagajo tudi snežne bankine ob cesti. Najboljši dirkači se ob koncu ovinka naslonijo nanje, kar dirkalnik odbije nazaj na cesto. Marsikdo pri tem pretirava in takrat ga bankina posrka vase.

Dirkači na snegu in ledu uživajo

Gume z žebljički zagotavljajo na ledu in snegu celo boljši oprijem kot na makadamu. Poleg gum so s posebnimi mazivi in tekočinami, ki so odporna proti mrazu, opremljeni tudi dirkalniki. Še posebej nevarno je pregrevanje motorja, ko se sneg nakopiči na sprednji del avtomobila.

"Na snegu in ledu dirkalnik na cesto postavimo še bolj počez," razlaga Jari-Matti Latvala, Fordov tovarniški dirkač in predlanski zmagovalec relija. "Med vožnjo po ledu žebljički zagotovijo odličen oprijem, zato lahko zaviraš precej pozneje kot na makadamu. Če pa je na cesti tudi več snega, je njegov vpliv podoben kot pri vožnji na poplavljeni cesti.

Za Primorca sta bila sneg in led še toliko bolj edinstvena

Andrej Jereb in njegov sovoznik Miran Kacin sta bila do zdaj edina Slovenca, ki sta na švedskem reliju vozila z žebljički. "Če je na cesti kompakten sneg, je oprijem celo boljši na makadamu. Oprijem je odvisen od števila žebljičkov in podlage. Posebne gume se še kako dobro poznajo pri pospeševanju in zaviranju. Občutek dirkanja s temi gumami je nekaj posebnega, sploh za Primorca," je povedal Jereb, ki je na Švedskem z mitsubishijem lancerjem vozil leta 2007.

Medtem ko v Skandinaviji pozimi uporabljajo gume z manjšimi žebljički tudi v vsakdanjem prometu, so take gume v Sloveniji prepovedane. To velja tudi za dirkaška tekmovanja. Zadnji zimski reli smo imeli pri nas leta 1993, ko so se na zasneženih cestah dirkači znašli zelo različno. Slavko Komel je na zadnja kolesa opel kadetta namestil celo verige, a se mu ta poteza ni obrestovala.