Ženeva je vsa naelektrena

Avtomobili na katerih se bleščijo napisi "nič izpusta CO2" so na skoraj vsakem koraku. Poleg študij in redkih maloserijskih proizvodov, kot na primer električni smart, tudi v vse bolj realni podobi. Predvsem Francozi na tem področju prevladujejo. Citroen c-zero in njegov Peugotov ter Mitsubishiev ekvivalent so pripravljeni, da konec leta zapeljejo na ceste kot prvi serijski povsem električno gnani avtomobili.

Eko futurizem

Električna vozila še letos

Avtomobili, na katerih se bleščijo napisi "brez izpusta CO2", so na skoraj vsakem koraku. Poleg študij in redkih maloserijskih proizvodov, kot je na primer električni smart, tudi v vse realnejši podobi. Na tem področju prevladujejo predvsem Francozi. Citroën c-zero in njegov Peugotov ter Mitsubishiev ekvivalent so pripravljeni, da konec leta zapeljejo na ceste kot prvi serijski, povsem električno gnani avtomobili.

Električna vozila v Sloveniji še niso dobrodošla

Kdaj bomo lahko kupovali električna vozila v Sloveniji, ni jasno. Manjkata infrastruktura in interes države. Težave s polnjenjem se pojavljajo predvsem za mestne prebivalce, ki živijo v blokih. Vse pa še potencira cena. Električni avtomobili so dražji od primerljivih bencinsko gnanih. Cena malčkov bo verjetno okoli trideset tisočakov. Zato brez državnih subvencij verjetno ne bodo zaživeli. A do polne prevlade teh vozil je tudi v svetovnem merilu še daleč, med drugim tudi zato, ker bo treba prodati še veliko nafte in na njo gnanih vozil.

Vožnja brez emisij le v mestu

Majhen doseg na proizvodnjo pripravljenih električnih avtomobilov – dobrih sto kilometrov – omogoča njihovo uporabo predvsem v mestu. Renault fluence ponuja rešitev za daljša potovanja v obliki zamenljivih baterij, vendar je to za zdaj le teorija, saj manjka primerna infrastruktura. Zato so edina realnost za daljša potovanja električni avtomobili, ki si pomagajo z generatorji električne energije, kot na primer opel ampera in fisker karma. Vendar je to v resnici vendarle bolj hibrid z majhnim izpustom kot popolnoma električni avtomobil.

Eko elektrika

Kaj pa alternativa na daljših poteh?

Hitro polnjenje baterij v nekaj minutah je danes približno tako neizvedljivo kot indukcijsko polnjenje med vožnjo ali pošiljanje energije na daljavo. Zato na primer Rinsped ponuja majhno vozilce, ki bi se ga dalo brez težav naložiti na vlak.A to je nekoliko nepraktično. Morda se zato zdi pogon na vodik oziroma gorivne celice, kot ga ima na primer honda FCX, veliko realnejša rešitev. Tukaj so dosegi že blizu tisoč kilometrov in polnjenje rezervoarja traja nekaj minut. Mercedes na primer v ZDA poskusno prodaja serijo B na gorivne celice. A ker je v vsaki dobri stvari nekaj slabega, je tudi tukaj: cena nekaj sto tisoč evrov! Zato resne uporabe vodika ne moremo pričakovati vsaj še pet let.

Praktično uporabnost še vedno zagotavljajo le hibridi

Hibridi so že nekaj časa realnost in z njimi se ukvarjajo praktično vsi proizvajalci avtomobilov po svetu. Vendar so tudi tukaj vidne spremembe. Predvsem končno dobivajo sisteme za polnjenje električnih baterij, s čimer v mestu omogočajo izključno električno vožnjo. Takšna toyota prius bo v naslednjih mesecih že v prodajnih salonih, kamor počasi prihajajo tudi manjši praktični hatchbacki, kot sta honda CR-Z in lexus CT 200h. Prihodnost pa napoveduje tudi varčnejše hibride z dizelsko gnanimi motorji, kar nakazujeta na primer koncepta peugeot 5 in citroën DS high rider.

Hibridov je več vrst

Klasika, ki jo danes lahko vozimo, so bencinski motorji, ki polnijo baterije. Vezava je pri tem lahko vzporedna, kot na primer pri toyoti prius ali zaporedna, kot na primer honda insight ali mercedes-benz S400. Ti hibridi omogočajo električno vožnjo na kratkih razdaljah v mestu in pomagajo z navorom v nizkih vrtljajih. Korak proti elektrifikaciji pa predstavljajo avtomobili, ki nimajo motorja z notranjim izgorevanjem za poganjanje koles, ampak le generator za polnjenje baterij. To sta na primer opel ampera in fisker karma, ki bosta v prodaji v najkrajšem času.

Superšportni hibridi

Baterije po vzoru dirkalnikov formule ena prihajajo tudi v superšportnike, kot sta ferrari 599 in porsche GT3. Polni jih energija, ki se sprošča pri zaviranju in nato zadostuje za nekajsekundna pospeševanja. Manjša poraba je tu v ozadju, gre predvsem za dodatno moč. A to bi bilo veliko bolj smiselno pri avtomobilih z najmanjšimi in najšibkejšimi motorji. Ti so namreč nevarni pri prehitevanjih in bi jim nekajsekundni kilovatni "boost" omogočal izpeljati prehitevalni manever, potem pa bi lahko nadaljevali vožnjo z majhno porabo v gneči, kjer več kot nekaj deset kilovatov ne potrebujemo.

Pogled daleč naprej

Ob elektrificiranju avtomobilov se bodo ti gotovo spremenili tudi funkcionalno in oblikovalsko. Veliko je razmišljanja v smer enosedežnikov ali kombinacij z motocikli, kot na primer honda 3R-C ali lumeneo smera. Realnost bo, kot kaže, postal peugeot BB1 z motociklističnim krmilom. Večjo revolucijo pri razmišljanju pa ob uporabi elektrike, s katero ni mogoče tako razmetavati kot z bencinom, povzroča skrb, kako privarčevati vsak kilovat moči. Avtomobili zato končno postajajo lažji, shranjujejo energijo, pridobljeno z zaviranjem, in za svoje ohlajanje in dodatno napajanje dobivajo sončne celice, kot jih ima na primer kia ray.

Bo v prihodnje avtomobil le prevozno sredstvo?

Če gledamo na električne avtomobile, ki prihajajo na trg in imajo le nekaj deset kilovatov moči in predvsem praktično namembnost, nas upravičeno skrbi, da je konec užitkov v vožnji. Toda posamezni koncepti in prototipi kažejo, da to ni nujno. Protoscar lampo 2 s 300 kW, ki smo ga preizkusili v vožnji, ima pospešek manj kot 5 sekund do 100 km/h, končno hitrost preko 200 km/h in tudi doseg 200 km. Očitno se torej da! A bolje je stvari razvijati postopoma, saj se tako proda bistveno več.

Ali električni avtomobili rešujejo svet?

Ne! Ob vseh neekoloških letalih, ladjah, tovornjakih in industrijah so avtomobilski onesnaževalci le kaplja v morje. Tako kot ob letno milijon mrtvih v prometnih nesrečah. A nekje je treba začeti. Težava je v tem, da je danes večina električne energije pridobljena zelo neekološko. Poleg tega so baterije v električnih avtomobilih s svojimi trupi vse prej kot prijazne naravi. In za zdaj so neslišna vozila zelo neprijazna do pešcev, ki so se v prometu navajeni zanašati na svoja ušesa. A to je le stvar navade, konec koncev so zaradi nenavajenosti na vozila, hitrejša od konja, imeli veliko težav že pri običajnih avtomobilih pred stoletjem. In jih bodo imeli vedno.