Svetovno prvenstvo turnih avtomobilov

Krožne dirke – da ali ne?

Že na začetku moram priznati: krožne dirke me ne zanimajo. Kroženje po znani progi brez presenečenj in z velikimi izletnimi conami ni moja predstava atraktivnosti in še manj vrhunec dirkaških znanj. Še posebej, če ne gre za posebne superzmogljive in ultralahke dirkalnike, temveč predelane serijske avtomobile. Toda potem sem si v Monzi, kjer sem že pred leti spremljal dirke formule ena in relija, ogledal od blizu še prvenstvo turnih avtomobilov. In bil sem prisiljen odpraviti nekatere svoje predsodke.

Turni avtomobili omogočajo drzna prehitevanja

Prav krožne dirke so tiste, ki dajejo možnost neposrednega dvoboja. Pri reliju gre za borbo s cesto, tukaj pa gre za borbo s tekmeci. In ta borba je pri predelanih serijskih avtomobilih veliko bolj neposredna kot pri dirkalnih formulah z odprtimi kolesi. Odprta kolesa namreč onemogočajo neposredni kontakt, ki si ga vozniki serij turnih avtomobilov lahko privoščijo. Pa še nekaj je. Ker so osnova četrt milijona evrov vrednih dirkalnikov WTCC družinski avtomobili za vožnjo na morje, omogočajo veliko več identifikacije gledalcev kot dirkalniki F1.

Identifikacija in dostopnost

Ti dirkalniki so seveda močno predelani – predvsem v motorju in podvozju, a kljub temu pomenijo bistveno cenejšo možnost dirkanja kot v večini dirkalnih serij svetovnega prvenstva. To pa v današnjih časih ni zanemarljivo. Škoda je le, da je veliko različnih serij dirk turnih avtomobilov znotraj posameznih držav (predvsem Nemčije in Skandinavije) in da na dirkah svetovnega prvenstva WTCC ni več proizvajalcev. Škoda je tudi, da dirki ne trajata dlje od pol ure.

Koncept dirkanja

Svetovno prvenstvo turnih avtomobilov je zanimivo tudi zato, ker na njem istočasno dirkajo avtomobili povsem različne zasnove – od dizlov do bencinskih vozil. Vsem je skupno le to, da morajo imeti štirivaljni pogonski agregat in njihova moč ne sme presegati 290 KM. Poleg tega je povsem vseeno, ali majo sprednji ali zadnji pogon. In na izbiro imajo le dva tipa gum.

Izenačenost za več prehitevanj

Za izenačevanje tako različnih konceptov avtomobilov skrbijo dodatne obtežitve tistih dirkalnikov, ki imajo boljše rezultate na zadnjih dirkah. Poleg tega za več prehitevanj obstaja pravilo, po katerem v drugi vožnji starta prvih deset dirkačev v obrnjenem vrstnem redu. V prvi vožnji pa se, zaradi kompenziranja prednosti zadnjega pogona pri startu, dirka začne z letečim startom. Morda se zdijo ta pravila nepoštena, a v prid atraktivnosti in atraktivnejšim dvobojem ustrezajo tako gledalcem kot tudi dirkačem. Konec koncev je danes vsako dirkanje predvsem spektakel.

Kaj pa rezultati?

Yvan Muller za volanom chevroleta cruza je po zmagi na drugi dirki v Monzi vodilni v svetovnem prvenstvu. Po tem, ko je Rob Huff prav tako v cruzu dvakrat zasedel tretje mesto, je Chevrolet vodilni tudi v prvenstvu WTCC. Kljub temu bi bilo lahko vse tudi zelo drugače. Na superhitrem dirkališču v Monzi, ki je bilo popolno nasprotje zadnje dirke v Marakešu, se je dirka odločala v zadnjih krogih, ko so zaradi vročega asfalta in visokih hitrosti vodilnim eksplodirale gume.