Gregor Pavšič

Sreda,
24. 9. 2014,
9.18

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 24. 9. 2014, 9.18

7 let, 1 mesec

Kako živijo in delajo slovenske stevardese in stevardi

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Stevardese in stevardi imajo tudi v Sloveniji neobičajen delovni urnik. Privlačijo jih čar letenja in delo z ljudmi. Na letališče vsaj uro pred letom, denar ni glavni motiv za službo.

Pri slovenskem letalskem prevozniku 116 stevardes in stevardov

Nekoč, ko so bili letalski poleti navadnim smrtnikom še veliko težje dosegljivi kot danes, so imeli tudi z letali povezani poklici znaten pridih romantičnosti in zaželenosti. Romantičnosti je tako pri pilotih kot drugih članih posadke, kot so stevardese in stevardi, sicer manj, a za mnoge mlade in starejše je delo na nekaj tisoč metrih način življenja. Mladi Slovenci trumoma odhajajo na razpise za delovna mesta pri največjih letalskih družbah.

Samo v nekaj letih se je število Slovencev in Slovenk pri dubajskih Emiratih z okrog pet povečalo na več kot sedemdeset. Pri slovenskem letalskem prevozniku Adria Airways danes dela 97 stevardes in 19 stevardov, od leta 2009 pa razpisa za novo delovno mesto ni bilo.

Svoj poklic imajo iskreno radi, največji čar je delo z ljudmi

Potniki, ki so v Ljubljano s čarterskim poletom na airbusu A319 prispeli iz turške Antalye, so bili spet v družbi domačih, na praznem letalu pa sta poleg ekipe čistilcev svoje delo končevala tudi stevardesa Maja Aplenc in njen kolega Roman Ulčnik.

Oba rahlo utrujena, saj sta se proti Brniku odpravila že malo po četrti uri zjutraj, sta rada spregovorila o svojem poklicu. Ta morda ni vsakdanji, to ni delo od šestih do dveh z ustaljenim nespremenjenim urnikom, a prav zato ga imajo stevardese in stevardi iskreno radi.

"Določena rutina je. A če imaš to delo rad, potem je v tej rutini precej lepo. Uživamo med leti, radi delamo s potniki, ki nam dajejo tudi precej energije. Delo nikakor ni dolgočasno. Včasih je bilo res več romantike," nam je povedal 52-letni Ulčnik, ki svoje poslanstvo na slovenskih letalih v maniri uglajanega gospoda opravlja že vse od leta 1987.

Začel je na letalih DC 9 serij 30, 50 in 80, takrat so leteli tudi z dashi 7 in najetim letalom bac 1-11. Ko se mu je pridružila na letalu, je bila Aplenčeva stara 25 let.

"Največji čar je delo z ljudmi. Z nami delijo veliko zgodb in svoje energije. Kdaj moramo biti v odnosu z njimi tudi malo psihologi. Želja po tem poklicu mislim da še ostaja. Starejši v našem delu vidijo zelo lep poklic, tudi precej mladih pa v delu stevardese vidi priložnost za svojo redno službo," pravi slovenska stevardesa.

Začetno usposabljanje zajema okrog deset predmetov: letalska terminologija, aviomedicina, teorija letenja ...

Starost stevardes in stevardov se med letalskimi družbami močno razlikuje. Predvsem v ZDA je na letalih veliko starejšega osebja, drugače je pri družbah z Bližnjega in Daljnega vzhoda, kjer osebje prizemljijo že okrog starosti 35 let.

V Adrii Airways je spodnja starostna meja pogojena s študentskim statusom, posameznik ali posameznica mora torej imeti vsaj 19 let, toda večina najmlajših članov posadke je stara vsaj dobrih 20 let. Najstarejša stevardesa je ta čas že blizu svoje upokojitve.

Usposabljanje ni preprosto. Kandidati morajo opraviti izpit iz okrog deset predmetov, med katerimi so letalska terminologija, aviomedicina, teorija letenja, pravni akti, letala in njihovi sistemi, prevoz nevarnih snovi, delovne dolžnosti ter servis potnikov in podobno.

"Najpomembnejši so postopki v sili in oprema, ki se pri tem uporablja. Tega se največ učimo, smo pa seveda najbolj zadovoljni, če se to učimo zaman in nam tega znanja ni treba nikoli uporabiti v praksi," pravi Ulčnik.

Za razliko od pilotov lahko stevardese in stevardi istočasno letijo na treh različnih tipih letal.

Družina in znanci se morajo prilagoditi nekonvencionalnemu delovnemu urniku stevardes in stevardov

Za razliko od rojakov, ki so delo stevardes in stevardov poiskali na drugem kontinentu, naša sogovornika na delo vsak dan odpravita iz svojega doma v Sloveniji in se zvečer tja tudi vrneta. Piloti in drugi člani posadke pa se morajo na nekonvecionalni delovni urnik vendarle prilagoditi tudi doma.

"Zame in meni podobne je to normalna služba. Stevard sem že skoraj trideset let, imam družino in vse skupaj deluje. Seveda se morajo prilagoditi na naše urnike, nikoli nimamo prostih koncev tedna. Zato izgubiš tudi marsikaterega prijatelja, saj te ob koncih tedna pogosto ni na voljo za srečanja."

Štirje delovni, dva prosta, štirje delovni dnevi ...

Stevardese in stevardi dvakrat v mesecu dobijo načrt dela. Imajo blokovno planiran delovni urnik. Najprej so na vrsti štirje delovni dnevi, nato prideta na vrsto dva prosta dneva. Ko se ta cikel ponovi tretjič, imajo namesto dveh proste tri dni.

Aplenčeva nadaljuje, da lahko en delovni dan v letalu preživi le šest ur, naslednjega pa dvanajst ur in v redkih izjemah celo več. Minimalni počitek med delovnima dnevoma sicer znaša vsaj dvanajst ur. Urniki članov posadk so v letalstvu zakonsko zelo natančno predvideni.

"Ne predstavljam si delati pri večji letalski družbi. Zdaj sem večinoma skoraj vsak dan doma, kar mi je idealno. Imela sem nekaj kolegov, ki so bili včasih pri nas in se pozneje preselili v tujino," dodaja 33-letna stevardesa.

Skrb za potnike, ki jih je strah letenja

Večina stevardes in stevardov ostane v službi vse do upokojitve. Kdor ni primeren za to delo, to hitro ugotovi, in nekateri so to delo končali tudi že po letu ali dveh. Pretvarjati se ne da. Obstajali so tudi primeri, ko je posameznike postalo strah letenja. S podobnimi strahovi pri potnikih se morajo člani osebja večkrat soočati.

"Potnika, ki ga je strah, hitro opaziš. Strahu pred letenjem so se posvečali tudi znanstveniki, a do zdaj niso našli prave rešitve. Tem ljudem posvetimo več časa. Če imamo možnost, k taki osebi tudi prisedemo. Neki mladi dami sem nekoč med letom razlagal teorijo letenja. Pozneje mi je njena mama povedala, da jo je bilo po najinem pogovoru precej manj strah letenja. Večini preprosto pomagamo prebroditi let," razlaga izkušeni stevard Adrie Airways.

"Če nekoga preusmeriš in se pogovarjaš o drugih stvareh, pomaga. Tako se ljudje lažje sprostijo in pozabijo na dejstvo, da so v zraku," pojasnjuje njegova kolegica.

Statistično bi morali za letalsko nesrečo redno leteti 26 tisoč let

Oba sogovornika sta v en glas zatrdila, da je letalstvo zelo varno. Po njunih podatkih bi morali redno leteti kar 26 tisoč let, da bi doživeli nesrečo in še takrat bi imeli le desetodstotno možnost poškodbe. Oba do zdaj v svoji službi tudi še nista doživela resnejše tehnične okvare, izrednega stanja na letu ali zasilnega pristanka.

"Teh dogodkov ni veliko. Enkrat nam je med vzletom razneslo gumo in smo se takoj vrnili nazaj na letališče. V letalstvu so vsi sistemi podvojeni ali celo potrojeni in nesreča se zgodi šele ob številnih naključjih, ki se med seboj dopolnjujejo," pravi Ulčnik.