Petek,
28. 9. 2012,
5.56

Osveženo pred

8 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 28. 9. 2012, 5.56

8 let, 9 mesecev

Kaj je sporočil pariški avtosalon 2012?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Pariški avtomobilski salon je pokazal, da Evropa znižuje standarde in da bo imela lahko kriza v avtomobilski industriji velik vpliv tudi na tiste, ki se za avtomobile do zdaj niso zanimali.

Evropa s strahom gleda na pariške novosti

Pariški taksist se je na glas jezil na predsednika Hollanda, da nič ne naredi, da bi preprečil odpuščanja v Peugeotu in Citroënu. Pred dnevi se je na veliko pisalo o odpuščanju v Daimlerju, nohte si grize vsa Nemčija.

Živimo v času, ko je dogajanje v avtomoto svetu preseglo raven zanimanja navdušencev in bodočih kupcev. Kriza v avtomobilski industriji dejansko vpliva na vsakdan Evropejcev, na vidiku so množična odpuščanja. Še tisti, ki jih avtomobili ne zanimajo, so se začeli zanimati zanje.

Žal je to zanimanje pogojeno s strahom. Le kaj si bodo novega izmislile avtomobilske znamke? Bodo inženirji našli nekaj, kar si bomo lahko privoščili, ali pa si bodo dizajnerji spet izmislili nekaj norega in sanjskega?

Bodo prihajajoči avtomobili nekaj, kar bodo trgovci lahko prodajali? Bodo trgovci od teh salonskih premier lahko živeli? Bodo primorani zapreti trgovino in na zavod za zaposlovanje poslati svoje zaposlene? Še do pred časom so se trgovci osredotočali na visok tržni delež in so se zato radi igrali z dnevnimi registracijami. Danes je pomembna samo dejanska prodaja, zaslužek od dejanske prodaje pa je tisti, ki neposredno daje vsakdanji kruh. Letošnje pariške novosti vse to govorijo zelo na glas.

Oblika je še kako pomembna!

Trgovci dobro vedo: če avtomobil ni oblikovno privlačen, kupci ne pridejo v salon in avtomobila sploh nimaš komu prodajati. Atraktivna oblika je predpogoj za pogovore o tehniki, prostornosti, varčnosti, testni vožnji in pogajanje o ceni.

Novi renault clio je zato izredno atraktiven. Ko ga zagledaš, si rečeš "Uau, imel bi ga!" Pomena oblike se dobro zavedajo pri Toyoti – novi auris je zato veliko bolj opazen, drzen, a spet ne preveč, da ne bi preveč polariziral mnenja. To bi bilo škodljivo v primeru volkswagna golfa. "Golf je golf," pravijo pri Volkswagnu. Takšen je kupcem všeč, padajo nanj in tega se ne sme spremeniti!

Golf sicer dokazuje tudi to, da ni dovolj, da je avtomobil prodajna uspešnica. Prinašati mora tudi zaslužke! Zato je tehnična osnova novega golfa izredno prilagodljiva in lahko prevaža zelo različno karoserijo. To zagotavlja nižje stroške proizvodnje ob enaki prodajni ceni, razlika pa bo delavcem zagotavljala plačo.

Majhne limuzine očitno po novem dovolj dobre tudi za razvajene Evropejce

Druge znamke so se nemirnim razmeram na trgu prilagodile brez posebnega in dragega razvoja. Vzele so tisto, kar je že bilo razvito, in zapakirale v novo škatlo. Seveda je treba ob takšnih avtomobilih nekoliko znižati kriterije. Gre vendarle za avtomobile, ki so bili sprva namenjeni manj zahtevnim trgom, turškim taksistom, iranskim delavcem, Kitajcem, Indijcem, Južni Ameriki …

Zdaj so ti avtomobili postali dovolj dobri tudi za nas, zahtevne, včasih celo preveč razvajene Evropejce. Prvi je to dokazal Renault z daciami, ki so postale pravi hit, sploh tu v Parizu. Zaradi ergonomskih "kiksov" so dacie kmalu postale drage v primerjavi z akcijsko ocenjenimi avtomobili "polnopravnih" znamk. Z večjo brco v rit je zato udaril chevrolet cruze. Menda Evropejci ne maramo poceni majhnih limuzin, a smo ob poštenih cenah cruza hitro prilagodili uveljavljeno pravilo, da kupujemo s čustvi.

In tako smo prišli do letošnje pariške razstave novih avtomobilov, na kateri najbolj izstopajo prav nizkocenovne male limuzine. V množici se res ne svetijo dovolj, da bi jih firbci opazili, a vsi, ki s strahom berejo novice o grozečih razmerah v industriji osebnega prevoza, so gotovo opazili ceno.

10.900 evrov bo namreč stal peugeot 301, ki pride v Slovenijo konec novembra, peugeotu enak citroën C-elysee bo v približno istem cenovnem rangu. "Low budget" prevoznika so pripravili tudi Nemci, pardon, Čehi in Španci. Škoda rapid in seat toledo sta neposredna tekmeca omenjenima francozoma.

Kriterije je spustil tudi nemški Ford, ki bo na svojih prodajnih površinah prihodnje leto parkiral tudi slovite ameriške terence, mača mustanga in celo južnoameriškega malega SUV-ja ecosporta. Znotraj je vse skupaj zelo podobno nemškim fordom, a "tok tok" po plastiki razkrije varčevanje.

Mnogi niso predstavili ničesar novega, nekateri so manjkali

No, mnogi se na te zaostrene razmere še pripravljajo oziroma se v njih še ne znajdejo. Ustavili so razvoj, čeprav vedo, da to ni dobro. Mnogi so v Pariz prišli praznih rok, samo s kakšno novo različico, malo prenovljeno izvedbo in so nato samo pogrevali že povedano. Nekaterih pa v Pariz sploh ni bilo.

In pri tem prestižne znamke niso izvzete, čeprav smo do zdaj ugotavljali, da so odporne proti krizi. Okej, res se nam bajno bogati še vedno režijo v obraz in ob pomanjkanju idej pokupijo vse, tudi takšne art-deco modre rollse. Pa vendar, Lotusa in Aston Martina v Pariz ni bilo, Ferrari in Maserati nista pokazala praktično ničesar novega, Lamborghini je močno razočaral z rahlo prenovljenim gallardom, s svežimi idejami ga je "sesul" Mclaren P1 za 900 tisoč evrov.

In kdo je kriv, da prestižne znamke ne živijo več tako dobro? Kitajci, dovolj so se že razvili, da se je rast trga morala upočasniti. Nova obljubljena dežela je Rusija.

Najbolj modni so kupejevski karavani

Kakorkoli že: prestižne znamke se vseeno ne dajo, saj tokrat napadajo s karavanskimi kupeji "shooting brake". Mercedes-Benz s CLS-om in Porsche s karavansko panamero, ki je v resnici videti bolje kot običajna. Tudi minija paceman bi lahko proglasili za "shooting braka", torej za avtomobil, namenjen pozerjem brez otrok, ki so v prostem času bolj aktivni.

Električni avtomobili od zdaj samo še igra premožnih

Prestižne znamke omenimo še v enem drugem primeru. Električnem. Električni avtomobili so namreč še pred leti veljali za pravo smer, za nekaj tako zelo nujnega, da je treba vse pustiti in se posvetiti razvoju teh avtomobilov brez emisij. Pa se je vse skupaj izkazalo za prehitevanje v škarje, kajti ljudje smo električne avtomobile vzeli za dobro idejo, a nekako se ne znamo prilagoditi visoki ceni in težavam s polnjenjem baterij.

Električne vajeti zdaj v roke jemljejo prestižne znamke, ki bodo ta novi pogonski vir razvijale s pomočjo ljudi, ki pri nakupu ne gledajo prav na vsak evro. Na primer Mercedes-Benz in BMW. Prvi od teh dveh je tu v Parizu pokazal serijskega superšportnika na elektriko, drugi bo prihodnje leto tudi v Slovenijo pripeljal električna modela i3 in i8. Kupovali ju bodo ljudje, ki bi tako ali tako kupili drag avtomobil. Če je eko, še toliko bolje.

Saj ne, da običajne znamke ne bi predstavile česa električnega. Toyota je recimo predstavila omejeno serijo električnih IQ-jev, Citroën pa je ugotovil, da s C-zerom ne bo nič, zato je z električnim sklopom opremil model DS3. A spet gre za modela, ki napadata kupce, ki zmorejo kupiti nekaj dražjega.