Iz Ljubljane na Dunaj in nazaj z enim "tankom"

Naj najprej razložim, kako smo dobili idejo za tole akcijo. V ponedeljek zjutraj sem se s tole fabio vozil kot po jajcih. Razlog je bil, da sem moral zadnjih sto kilometrov prevoziti brez denarnice pri sebi, ki bi mi omogočila, da bi zavil na bencinski servis in fabio napolnil z gorivom. Saj veste, pozabljivcem se vse zgodi in jaz sem gotovo eden izmed njih (roko na srce - v uredništvu kar tekmujemo, kdo bo bolj pozabljiv).

600 kilometrov dosežeš zlahka

Kakorkoli že, potovalni računalnik je kazal doseg 0 (nič) kilometrov, pa sem se uspel pripeljati v Ljubljano, odpeljati hčerko v Šiško, dosegel pisarno v centru. Z enim tankom smo dosegli točno 600 kilometrov. Potovalni računalnik je nameril porabo 7,2 litra na sto kilometrov. Še bolj zanimivo se nam je zdelo, da smo v fabio natočili 52 litrov, saj je uradni podatek o prostornini rezervoarja 45 litrov.

600 kilometrov smo prevozili ne da bi se posebej trudili voziti varčno. Res, v tem ciklu je bilo tudi tiščanje, avtocesta in mestna vožnja. Rekli smo si: "Če smo 600 kilometrov prevozili brez napora, potem lahko z enim tankom prevozimo tudi 800 kilometrov."

Kantica za "rezervo"

No, pa smo šli na pot. Na Dunaj in nazaj. Z enim tankom. "Bo ratalo? Če ne bo, bo težavo rešila petlitrska kantica! Ja, ja, saj vemo, da avtov s katalizatorji ni priporočljivo do suhega sprazniti, a za dobro "znanosti" si lahko enkrat tudi to privoščimo."

5,6 litra za sto kilometrov? Ni potrebe!

Preprost matematičen račun je pokazal: če imaš na razpolago 45 litrov in hočeš prevoziti 800 kilometrov, moraš doseči porabo 5,6 litra. "Težka bo. A bo šlo!" sem bil optimističen ob petih zjutraj, ko sem "filal" fabio. Iz ponedeljkove izkušnje sem tako ali tako vedel, da je neka "rezerva". Podatek, ki ga navaja Škoda, ni "zabetoniran".

Zato sem si rekel: "Miha, vozi 110, 120 na uro, ratalo bo!" In sem. Na Vranskem se je potovalni računalnik že povsem umiril. Kazal je porabo 6,0 l/100 km in "range" 700 kilometrov. Šlo bo. Sem bil optimističen. Nato sem na potovalcu stalno spremljal podatke in sproti sešteval prevožene kilometre z dosegom, pa je bila vsota do Dunaja vseskozi okoli 800 kilometrov.

Načerpejte palivo!

Nazaj grede se je začelo ... Po ponovnem štartu je "potovalc" pokazal prevoženih 398,5 km, doseg pa le 310 kilometrov. Bo šlo?", sem postal skeptik.

Bolj ko sem se bližal domovini, se je dvom povečeval. Malo za Gradcem se zagledal napis, ki nam vedno znova polepša dan: "NAČERPEJTE PALIVO"

V Mariboru je bilo po potovalnem računalniku goriva samo še za 90 kilometrov, v Celju samo še za 50, na Vranskem samo še za 20, po prvem trojanskem predoru samo še za 10, po ta zadnjem pa je potovalni računalnik rekel, da je bilo dovolj. Goriva ni več niti za en kilometer.

Pa sem se še kar vozil ... Do Ljubljane? Do bencinskega servisa na Barju? JA!

Končna cifra je bila 788,8 kilometra, porabil pa sem 47,77 litra. Torej res je, neka rezerva je.

Zapolnitev ekspanzijske posode

Prijatelj, lastnik fabie 1,4 TDI, trdi, da je natočil že 55 litrov. Pravi, da pritisne na ventil v odprtini in na tak način do roba napolni posodo za gorivo.

Priznam, da te ukane nisem poznal. Vedel sem, da posode za gorivo imajo nek dodaten prostor, namenjen raztezanju ogretega goriva. Prijateljevega trika nisem nikoli izkoriščal, za omenjeni ventil niti nisem vedel. Niti sanjalo se mi ni, da bi bila razlika v prostornini kar deset litrov.

Pomirite sopotnike!

Seveda sem odgovor našel v navodilih za uporabo. "Pazi!" Ne gre pretiravati s točenjem goriva, tvegate "overdose". K sreči lahko več kot 45 litrov, torej več kot dovolj, natočite že brez pritiskanja na omenjeni ventil.

Lahko pa s tem člankom pomirite ženo, ko začne nergati, da ona pa že ne bo porivala. Ni katastrofa, če se pojavi spodnji napis. Naj pa vam ne pride v navado ...