GHD Ilirska Bistrica z otroki

No, da bo tekst blizu resnici ... Moja naloga pretekli konec tedna je bila samo priskrbeti nekaj posnetkov našega novinarja Davida Stropnika, kako v dirkalnem KTM X-Bowu divja proti Knežaku. Da bomo na dirki v Ilirski Bistrici delali, smo se v uredništvu odločili zadnji hip. A moja vloga na terenu je bila razmeroma enostavna, zato mi ni bilo treba pogoltniti obljube otrokoma, da gremo gledat formule in poslušat rohnenje stare lancie. Za vsak slučaj smo tokrat s sabo vzeli tudi mamico, ki je dirke ne ganejo, a je iz "firbca" pristala na vlogo skrbnice za varnost malčkov s preveč energije.

Kakorkoli že, za službo bi moral priskrbeti samo par fotk, "simpl job". "Ja, seveda ..." Logično, da se nisem znal ustaviti in kar naenkrat je nastala spodnja fotogalerija. A preden vas spustim k fotografijam, v branje ponudim nasvet za "fotre", ki imate, tako kot jaz, sina, ki poleg "Mami" reče samo še "Bip bip", in hčerko, ki s frekvenco desetkrat na minuto vpraša: "Tati, kako je ime temu avtu?"

Torej, nasvet. Z otroki na reli ali na ogled gorsko hitrostne dirke? Na reli! Nedvomno! Predvsem zato, ker "tamalim" verjetno ne bo zanimivo prav vse. Jaz že razumem, da je za volanom dirkalnega yuga vroče, toda za otroke na oddaljeni tribuni so najbolj številčni dirkalniki v Sloveniji povzročitelji zehanja.

Na Ilirski Bistrici so zanimivi samo: - starodobniki (ker rohnijo in ker je stari BMW 328 videti kot avto iz otroških slikanic), - KTM-ji (ker so videti kot da so z drugega planeta), - prototipi (ker imajo tako velike spojlerje, da bi naša mami na njih razstavila svoje lončnice) - formule (ker jih vidijo na televiziji).

In s tem v zvezi se na gorski dirki lahko pojavi težava. Na reliju pogledaš zanimive dirkalnike in se preseliš na drugo lokacijo, v Ilirski Bistrici pa napetost stopnjujejo. Da dobiš vrhunsko predstavo, se moraš načakati.

Sicer bi vse skupaj še kar šlo, če ne bi bilo prekinitev. Najprej je na streho parkiral modri clio. Otroka sta bila najprej šokirana, nato ju je nalaganje razbitine na tovornjak zabavalo, hip zatem sta dobila idejo, da bi šla pomagat pometat cesto.

A s prvo prekinitvijo je še šlo, saj se je nesreča pripetila dobesedno pred očmi. Druga prekinitev, konec prve divizije – čakanje, da se dirkalniki vrnejo s hriba na štart. Živahnost otrok k sreči prekine parada, ki je bila super doživetje tudi zaradi tega, ker so nekateri vozniki zavijali levo-desno kot na televiziji pred štartom nedeljske formule ena.

Nato tretja prekinitev. Lancia je ujela počasnega BMW-ja – čakanje, da se v zaplet ujeti dirkalniki vrnejo s hriba na štart – "tamaladva" bi se šla sprehajat, pomirim ju tako, da jima obljubim, da bodo kmalu začeli voziti ta hudi avti in formulce. Toda kmalu so se moje besede sesule v prah, črna osella nekje na vrhu zgori. Divjanje gasilskega tovornjaka je bilo sicer še zanimivo, a kmalu je postalo jasno, da bo naš mali pobič moral na opoldanski spanec, ne da bi prej videl bistvo tokratnega izleta na Primorsko.

K sreči smo do boksov pritelovadili ravno, ko so se na štartu že začele zbirati formule. Tako sta slišala vsaj nekaj rohnenja in to celo od blizu, kar je bilo še boljše kot s tribune. Nato pa še pika na i – lahko sta sedla v Davidov KTM ter "prešlatala" vsa stikala, vrtela volan in zraven brundala. In tako sta lahko mirno zaspala ... In sanjala o ..., saj veste čem.