Avtosalon v Parizu: avtomobilska evolucija krepi oblikovanje in križanje razredov

Elektrika je postala del posla …

Salon v Parizu je spet pokazal, da so pravzaprav vsi proizvajalci sprejeli izzive energetskega razpotja. Elektrika je pomemben vir pogonske energije in tega nihče več ne zanika. Kupci in proizvajalci še vedno čakajo na dan, ko bo upadla cena baterij in bo kilogram take energijske shrambe dosegel ceno, da bo električni avtomobil lahko postal ljudski. Energijska zmogljivost, kapaciteta baterij ni težava, to bolj ali manj priznavajo vsi, tudi morebitni kupci.

Kako zanimiva je elektrika, so v Parizu dokazali tudi organizatorji, saj so dogajanje v eni izmed devetih dvoran v celoti namenili električni prihodnosti. Tam nameravajo do 15. oktobra, ko bo salon zaprl vrata, izpeljati okoli osem tisoč testnih voženj, v katerih bodo obiskovalci lahko vozili električne avtomobile.

Da so električni avtomobili v porastu, kaže tudi analiza nemškega centra ZSW, ta razkriva, da se je število električnih avtomobilov po vsem svetu v preteklem letu podvojilo na okoli 400 tisoč.

… bencinski in dizelski konji pa ji prikimavajo

Na pariškem salonu pa so kot glavni znanilci energetskih sprememb na cestah spet nastopali prav hibridi vseh velikosti in zmogljivosti.

Tudi znamke, ki so poprej strogo ločevale električni motor od motorja z notranjim zgorevanjem v smislu: "delamo običajne in električne avtomobile," so ugotovile, da so hibridi prava pot za prehodno obdobje. Združevanju najboljšega iz obeh svetov pa so za nameček precej odločno pokimali tudi kupci.

Celo superšportni avtomobili so postali hibridni eksperiment vrhunske tehnike in zmogljivosti. Po McLarnu, Ferrariju in Porscheju so atomsko zmogljivega ekologa pod okriljem denarja največjega evropskega avtomobilskega proizvajalca Volkswagna pripravili tudi pri Lamborghiniju.

Bik iz Sant'Agate še nikoli ni na prizorišče salona v soj luči zapeljal tako spokojno in skrivnostno kot asterion s tremi elektromotorji in več kot 900 "konji" (več kot 660 kilovati) sistemske moči. Narobe svet? Ne, avtomobilska prihodnost.

Kupci si želijo drugačnosti

Da si kupci želijo drugačnosti, dokazujejo tudi številni križanci, crossoverji, ki se preprosto ne zmenijo več za togost oziroma uniformiranost avtomobilskih razredov. Trend oblikovanja je dokončno vstopil v ero evolucijske prilagodljivosti.

Kdor bi rad imel karavana, ki pleza kot terenec, ali pa terenca, ki se pelje kot športni avtomobil, ga dandanes pač lahko dobi.

Avtomobilske postave še nikoli doslej niso bile tako zanimive. Omejitev ni, kupčeve želje so glavne in oblikovalci imajo le dve omejitvi – domišljijo in končno ceno, ki jo mora odobriti trg, sicer gre avtomobil hitro v pozabo. Eden od največjih zvezdnikov letošnjega slona, renault espace, je elegantni predstavnik novodobnih križancev. Njegov genotip po novem združuje adute enoprostrske družinske zasnove in vozne dinamike, za piko na i pa so Francozi njegovo obliko izrisali skozi prizmo aeronavtike.

Da, sodobnim avtomobilom zagotovo ne moremo očitati dolgočasnosti.

Ljudski razred se deli na dva pola: skrajno varčnega in ekstremno športnega

Pariški salon je znova postregel tudi z dejstvom, da se v najbolj konkurenčnem razredu družinskih kombilimuzin dogaja bipolarnost. Na eni strani s prilagodljivimi platformami in lahko gradnjo ter skrajno varčnimi motorji ponujajo avtomobile z več prostora in nizkimi lastniškimi stroški.

Na drugi strani pa nastajajo ekstremno zmogljive različice, ki se za čast in slavo najhitrejšega pehajo na znameniti stezi zelenega pekla.

To je trenutno hit, ki neposredno vpliva na prodajne številke. Seatu, Renaultu, Volkswgnu, Fordu in drugim se po novem pridružuje še Honda s študijo brutalnega civica Type R.

Prihodnost prinaša cestno nesmrtnost in samovozeče avtomobile

Avtomobilski trendi v luči energijske učinkovitosti, zmogljivosti in cene še naprej zbijajo kilograme na kolesih. Ob jeklu se v avtomobilskih telesih pojavlja vse več aluminija in kompozitih materialov.

Avtomobili prihodnosti bodo vse lažji, čvrstejši in varnejši. Novi volvo XC90 je na primer prvi model tega švedskega proizvajalca, ki v praksi uresničuje vizijo cestne nesmrtnosti. Do leta 2020 namreč v novem volvu naj ne bi nihče več umrl ali se resneje poškodoval.

Informacijska tehnologija in telekomunikacije še nikoli niso bile tako povezane z avtomobilsko industrijo. Internet na sredinski konzoli avtomobila ni več prestiž, temveč zahteva.

Avtomobili vse bolj suvereno komunicirajo z okolico, vrh razvoja bližje prihodnosti pa bo seveda samodejna vožnja. Čas, ko boste volan na avtocesti prepustili elektronskemu vozniku in med vožnjo prebirali novice, se pogovarjali ali pa celo počivali, je pač bližje, kot bi si lahko predstavljali.

Gospodarska kriza je pretresla temelje avtomobilske Evrope

V Parizu je bilo med proizvajalci – na 9,6 hektarja sejmišča Paris expo Porte de Versailles se je zbralo kar 270 blagovnih znamk iz 21 držav – čutiti več optimizma kot v najbolj temačnih dneh gospodarske krize.

Evropa seveda še ni pozabila črnih let, v katerih so prodajne številke upadale pravzaprav na vseh avtomobilskih trgih stare celine. Avtomobilski strategi so postali previdni, saj se zavedajo, da je gospodarska kriza temeljito spremenila evropske kupce, ki so postali nič manj zahtevni, le bistveno bolj racionalni.

V Evropi je avtomobilski trg začel počasi okreva, čeprav lahko govorimo o zgolj enomestnih številkah. A zlasti največji proizvajalci so tudi v Parizu še opozarjali na eno pretečo nevarnost, ki je že začela puščati negativne posledice. Evropske avtomobilske velikane precej skrbi Rusija. V preteklih letih so veliko vložili v ta velikanski trg. Nekateri so mu celo pripisovali potencial, primerljiv s kupno močjo in željami trga za kitajskim zidom. Kako so se motili. Realnost ruskega avtomobilskega trga je precej drugačna. Potem pa se je zgodil še vojaški spor v Ukrajini.

Evropska unija se je zaradi ukrajinske odločila sankcionirati Putinovo politiko. Posledice čuti gospodarstvo na obeh straneh, evropske avtomobiliste pa skrbi predvsem dejstvo, da je prodaja novih avtomobilov v Rusiji avgusta upadla za več kot četrtino.

Narejeno v Evropi, a pomembno je, kje

Salon v Parizu si dvoletni interval deli s salonom v Frankfurtu. Po krizi je še bolj mogoče čutiti rivalstvo med evropskimi proizvajalci.

Vedno bolj se v ospredje spet postavlja avtomobilsko poreklo. Narejeno v Evropi pomeni vrednoto, zavezo h kakovosti. In če se vrnemo k evropskemu rivalstvu: francoski predsednik Francois Hollande je na salon prišel pohvalit domače avtomobiliste. Sedel je v novega espacea in potem odšel pred kamere povedat, da je znamka DS zanj "magnifique".

Podobno je lani naredila v Frankfurtu nemška kanclerka Angela Merkel, ko je svetu sporočila, da nemška avtomobilska industrija pomeni gonilo razvoja evropskega gospodarstva.