Sobota, 28. 9. 2019, 8.17
5 let, 9 mesecev
25 let od tragične nesreče trajekta Estonia
Zaslišali so kovinske poke, kmalu je bilo vsega konec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,54
4
Trajekt Estonia so leta 1979 izdelali v Nemčiji. Dolg je bil 155 metrov, sprejel pa je lahko do dva tisoč potnikov in 460 avtomobilov.
Pred 25 leti je v mrzlem Baltskem morju potonil trajekt Estonia, pri tem pa je umrlo 852 ljudi. Malo po polnoči je odpadel sprednji ščitnik, voda je začela vtekati v prostor za avtomobile in pol ure pozneje je bil trajekt že na dnu morja. Tudi četrt stoletja pozneje vzroki nesreče še burijo duhove pri svojcih žrtev.
Mineva četrt stoletja od najhujšega brodoloma v Evropi po drugi svetovni vojni, ko je v Baltskem morju življenje izgubilo 852 ljudi. Tik pred obletnico brodoloma estonskega trajekta Estonia je estonsko sodišče začelo tudi preverjanje pritožbe preživelih in svojcev žrtev, kar bi lahko vodilo v odprtje preiskave vzroka nesreče.
Nesreča v viharni noči na Baltskem morju
Tragedija estonskega trajekta Estonia v Baltskem morju na poti iz Talina v Stockholm je 28. septembra 1994 zahtevala 852 življenj. Brodolom trajekta, ki je v nemirno morje potonil v zgolj uri, je preživelo le 137 ljudi. Večina potnikov na trajektu, to je 501, je bila iz Švedske, 232 jih je bilo iz Estonije.
Do nesreče je prišlo v zgodnjih jutranjih urah, med prečkanjem Baltskega morja od Talina proti Stockholmu. Vreme je bilo sicer viharno z valovi, visokimi od štiri do šest metrov. Razmere so bile po besedah kapitanov poznejših reševalnih ladij običajne za jesen v Baltskem morju. Vsi trajekti na rednih linijah so v tistem času normalno pluli, vseeno pa je nemirno morje precej motilo potnike in mnogi med njimi so se zato sredi noči zatekli v svoje kabine.
Video - animacija nesreče
Kovinski poki so napovedali tragedijo
Malo po polnoči so se zaslišali močni kovinski poki. Valovi so udarjali na spoje prednje lopute trajekta, ki sicer zapira vhod v prostor za vozila. To je tudi najbolj ranljiv del trajekta. Že 10 centimetrov globoka voda bi na površini vozil že lahko povzročila tragedijo.
Kapitan ladje je njeno upravljanje po končani izmeni predal prvemu častniku. Sprednja vrata so naposled odpadla in voda je začela neovirano pritekati v ladjo. Sprva so položaj preverjali le površno in šele ko so prvi člani posadke odšli v podpalubje, so videli razsežnosti bližajoče se katastrofe. Voda je takrat že vdrla v podpalubje in ladje niso mogli več rešiti.
Dva izmed 137 potnikov, ki sta preživela nesrečo trajekta Estonia.
Večina potnikov je ostala ujetih v podpalubju, mnogi so umrli zaradi podhladitve
Ladja je potonila v dobri uri. Izmed 989 potnikov in članov posadke se jih je uspelo rešiti le 138, eden med temi je pozneje umrl v bolnišnici. Mnogi (po ocenah več kot 600) so ostali ujeti v svojih kabinah, življenja so terjala tudi zelo nizke temperature in dolg odziv reševalcev. Ta je bil tudi posledica nestandardiziranih klicev na pomoč z Estonie, kjer so bili tudi vodilni člani posadke v šoku. Reševalci so našli le trupla 94 ljudi, zadnjega med njimi leto in pol po nesreči.
Naposled so ostale ladje rešile 34, helikopterji pa 104 ljudi. Do prihoda helikopterjev je že približno tretjina tistih, ki se jim je uspelo rešiti iz podpalubja ladje, umrla zaradi posledic podhladitve. Le polovico ljudi, ki so zapustili ladjo, so naposled rešili. Med preživelimi so bili večinoma mlajši moški, ki so bili dobro fizično pripravljeni.
Posledice nesreče so imele velik vpliv na poznejše varnostne uredbe potovanja s trajekti in tudi na zasnove reševalnih čolnov. Nesreča Estonie je imela zato na varnost turističnega pomorstva podoben vpliv kot tragedija Titanica.
Ostanki ladje Estonia so potonili približno 41 kilometrov od finskega otoka Uto, in sicer na globini med 74 do 85 metrov.
Po nesreči so se pojavile številne teorije zarote, ki so spodkopavale uradno poročilo o nesreči. Te so omenjale tudi teroristični napad, vpletenost CIE in celo skrivno prevažanje vojaških eksplozivnih sredstev. Natančen vzrok nesreče, ki bi prinesel tudi sodne posledice za odgovorne, tako tudi po 25 letih ostaja neznanka. To pa še vedno ne da miru preživelim in svojcem žrtev.
Švedska vlada kljub večkratnim zahtevam preživelih in svojcev pokojnih ni držala obljube o dvigu ladje ali iskanju trupel v razbitinah. Namesto tega so Estonio z zakonom razglasili za grob za okoli 700 v razbitinah ujetih žrtev. Novih načrtov za dvig trajekta ni.
Upravno sodišče v Talinu trenutno obravnava pritožbo zastopnikov švedske fundacije SEA, v kateri se združujejo svojci smrtnih žrtev brodoloma. Že leta 2016 so estonsko vlado zaprosili, naj ponovno odpre preiskavo vzroka in krivde za nesrečo, a je pravosodno ministrstvo v Talinu njihovo prošnjo zavrnilo, češ da zaradi pomanjkanja novih dejstev ni upravičena.
Sodišče naj bi sedaj odločilo, ali je bila utemeljitev ministrstva pravilna in ali mora vlada obnoviti preiskavo brodoloma. Sodnik bo svojo odločitev sporočil do konca oktobra.
4