Ko letalo na stezi zapelje prek bazena s 60 kubičnimi metri vode (video)

Spopad z vodo na eni izmed najdaljših letalskih stez v Evropi

Pri Aribusu so za izvedbo kompleksnih varnostnih vodnih testov izbrali eno izmed najdaljših letalskih stez v Evropi. Severozahodno od Marseilla je letališče Istres, kjer domuje tudi ena od letalskih baz francoskega vojaškega letalstva. Osrednja steza je bila sprva dolga skoraj štiri kilometre (3.750 metrov) in široka 60 metrov.

Leta 1992 pa je Airbus za potrebe svojih testnih poletov stezo podaljšal še za 1.200 metrov in s tem naredil varnostno izletno cono. Zardi svoje dolžine in širine je bila steza pripravljena tudi za pristanke Nasinih vesoljskih zrakoplovov space shuttle.

Postavili bazen, dolg 100 in širok 29 metrov

Airbus je v vodenem testu želel preveriti, kako se letalo A350 XWB vede med zahtevnimi pristajanji in vzletanji v močnih nalivih, ko je na stezi velika količina vode.

V teh testih so preverili, kako se letalo odziva na silovit vodni prš, ki ne sme vstopiti v motorje, ter kako delujejo zavore in kako velika količina vode vpliva na podvozje oziroma na nevarnost splavanja letala na stezi. V ta namen so na najbolj ravnem delu steze postavili bazen, dolg 100 in širok 29 metrov.

Globino vode so omejili na 2,3 centimetra, kar se sicer ne sliši veliko, a Airbusov letalski inženir, specialist Jean-Christophe Bonjour, je poudaril, da je bilo na testni površini več kot 60 kubičnih metrov stoječe vode.

Testni pilot Hugues Van Der Stichel pa je dejal, da so teste na tej stezi lahko opravili varno, ker so po prečkanju testnega vodnega polja z veliko hitrostjo imeli še dodatnih 300 metrov suhe steze za varnostne ukrepe oziroma manevre, ki bi jih potrebovali, če bi šlo kaj narobe.

Letalo prek vodne ovire s hitrostjo več kot 220 kilometrov na uro

Testi so obsegali prečenje bazena s hitrostjo 60, 90 in 120 vozlov ter zavorni test pri hitrosti 70 vozlov s polnim potiskom motorja.

Airbus A350 XWB je teste opravil uspešno, inženirji pa so vseskozi preverjali vpliv vodnega prša na vstop zraka v letalske motorje, vodotesnost in vedenje podvozja na stezi z veliko količino vode, kjer obstaja nevarnost splavanja letala.

Inženir testnih poletov Emanuele Costanzo je med testi nadziral delovanje motorjev, zavor in hitrost vrtenja pristajalnih koles. Tovrstne teste pa uporabljajo tudi za preverjanje drugih zanimivih dejavnikov, ki vplivajo na pristajalno opremo in senzoriko letala.