Elektrika se draži, navili so cene: je tak avto še smiseln?

Kljub podražitvam energentov še vedno velja, da je lahko električni avtomobil za tistega, ki ga uspe ugodno polniti in se z njim predvsem veliko voziti, racionalna odločitev. V Ljubljani sem srečal taksista, ki je potarnal, da že več mesecev čaka na naročeni električni avtomobil. Kot je dejal, ga bo odplačal na račun nižjih lastniških stroškov. To niso le cenejša osnovna energija, temveč tudi manj servisov (odvisno od proizvajalcev), nižja obrestna mera pri kreditiranju in odbitni DDV za poslovne kupce.

Domače polnjenje ostaja kljub podražitvam energentov za zdaj še zelo ugodno. Cene bodo predvidoma še višje, a domača elektrika je še trikrat cenejša od bencina. Foto: Reuters Domačih sto kilometrov še naprej za dobra dva evra

Kljub temu se je uporaba električnega avtomobila v zadnjih dveh ali treh letih podražila. Brezplačnih polnilnic praktično ni več, cene na njih so se občutno dvignile. Polnjenje doma vsaj v nočni tarifi ostaja dokaj ugodno, trenutno je na elektriko znižana tudi stopnja DDV. Cena polnjenja električnega avtomobila doma je še naprej odvisna od izbranega ponudnika in porabe vozila, toda pri povprečnem avtomobilu s porabo 18 kilovatnih ur na sto kilometrov bo sto kilometrov "domačega" dosega stalo med dva in 2,5 evra.

Polnjenje doma zato še naprej ostaja nujno zlo. Javna polnilna infrastruktura še ni tako razvejana, da bi se na prost priključek nanjo lahko zanesli čisto vsak dan. Da bi avtomobil napolnili hitro, tudi stane že precej več. Tam je razlika v primerjavi z bencinom komaj še opazna. Medtem ko lahko doma baterijo polnimo počasi in z nižjo močjo, kar tudi precej manj obremeni domače omrežje, morajo polnjenja na ulici potekati hitreje.

Cene elektrike na Teslinih polnilnicah so prav tako močno narasle. V Sloveniji prek 50 centov, ponekod tudi že prek 60 centov. Tesla bo v ZDA prve polnilnice opremila s solarnimi celicami in baterijskimi hranilniki, s katerimi bi se teoretično lahko celo odklopili od omrežja in samostojno regulirali ceno elektrike. Foto: Gregor Pavšič

Pri bencinskem avtomobilu za sto kilometrov vožnje, če točimo ob avtocesti, in ne v mestu, plačamo le 1,6 evra več. Foto: STA , Sto kilometrov z bencinom ali elektriko? Kakšne so razlike med črpalkami oziroma polnilnicami?

Če je bila včeraj razlika v litru bencina v Sloveniji kvečjemu 23 centov, kar pri 50-litrski posodi za gorivo pomeni razliko 11,5 evra, so razlike v polnjenju električnih vozil mnogo večje. Odvisne so od tipa polnilnice (enosmerni ali izmenični tok) ter moči polnjenja, kar neposredno vpliva na čas polnjenja.

Že znotraj Petrola znaša razlika na eno kilovatno uro vse do 44 centov, kar pri stotih kilometrih povprečnega avtomobila lahko pomeni razliko okrog osem evrov. Pri bencinskem avtomobilu za sto kilometrov vožnje, če točimo ob avtocesti, in ne v mestu, plačamo le 1,6 evra več.

Cene polnjenj na javni infrastrukturi:

Kdor polni v mestu, ga sto kilometrov dosega stane okrog pet evrov. Foto: Gregor Pavšič

Javne polnilnice le kot dodatek, glavnina polnjenj mora biti doma

Če bi pri zgornji tabeli videli le podatke o najdražjih ponudnikih, take so na primer Ionityjeve (brez dolgoročne vezave) in Tesline polnilnice, bi to nakazovalo na visoke stroške za lastnike električnih avtomobilov. Ker pa ti dejansko uporabljajo polnilnice vseh tipov, se tudi stroški ustrezno razporedijo.

Kdor večinoma polni doma, tudi z občasno uporabo javne infrastrukture stroškov na mesečni ravni ne bo bistveno povečal. Dokler država z ustreznimi zakoni in strategijami ne bo omogočila načrtne gradnje šibkejših polnilnih mest v sklopu stanovanjskih blokov, se bo razlika v dostopnosti električnih avtomobilov med prebivalci lastnih hiš in tistimi v večstanovanjskih objektih le še povečevala.

Bolj kot višje cene ponekod motijo pristojbine

Pred leti obračunska enota v Sloveniji še ni bila enotna. Nekateri ponudniki so cenik postavili na osnovi ene kilovatne ure (kWh) elektrike (Elektro Ljubljana oz Gremo na elektriko), drugi na enoto minuto polnjenja (Petrol), tretji imajo še danes kombinacijo moči in trajanja polnjenja (Elevat).

Del ponudnikov izkorišča moč in porabniku zaračuna pristojbino oz začetni strošek. To znatno vpliva na ceno predvsem ob krajših polnjenjih, recimo ob polurnem postanku v mestu – tam pribitek enega evra pomeni velik delež končne cene za pridobljeno elektriko. Taka je na primer politika Gremo na Elektriko (Elektro Ljubljana).

Najvišje postavke so posledica tudi veliko močnejših polnilnic, ki nudijo moči prek 100 ali celo 200 kilovatov in jih leta 2020 še skoraj nismo poznali. Foto: Gregor Pavšič

Foto: Gregor Pavšič

Pred dvema letoma je počasno polnjenje na ulici stalo toliko kot danes doma

Na javnih mestnih polnilnicah v okviru Gremo na Elektriko (Elektro Ljubljana) so porabo elektrike začeli zaračunavati 6. maja leta 2019. Cena minute polnjenja je bila od 0,01 do 0,03 evra (odvisno od moči polnjenja). Ura polnjenja v vmesnem razredu (moč od 7,99 kW do 14,99 kW) je stala 1,7 evra (vključenih 50 centov začetne pristojbine). Avtomobil tega razreda je v tej uri pridobil 11 kWh elektrike, kar je bilo dovolj za 70–80 kilometrov dosega.

Porabniki sicer podpirajo plačljive polnilne postaje. Na Siol.net smo leta 2020 opravili anketo "Ali podpirate plačljive sisteme na javnih električnih polnilnicah?" Kar 59 odstotkov anketirancev je odgovorilo "da, ob stimulativni plačljivi strategiji" (N=769).

Koliko se je podražilo javno polnjenje?

Leta 2020 je imel tudi Petrol uporabo svojih polnilnic DC še obračunano na minuto polnjenja. Vsaka minuta je stala 20 centov (0,7 kWh). Ena kWh je preračunano stala 28 centov.

Spomnimo se cenikov iz leta 2020. Sto kilometrov (ob porabi 16 kWh na 100 kilometrov) na Petrolovi avtocestni polnilnici DC je stalo šest evrov, na domači polnilnici okvirno 1,8 evra (odvisno od ponudnika elektrike), na polnilnici Elektro Ljubljana 2,5 evra (oziroma tri evre s pristojbino).

Petrol je medtem prešel na obračunsko enoto kWh elektrike, in ne več minute polnjenja, Gremo na elektriko je ceno kWh poenotil ne glede na moč polnjenja. Za različne tipe avtomobilov se je zato tudi elektrika različno podražila.

Danes ob porabi 16 kWh na 100 kilometrov stane sto Petrolovih avtocestnih kilometrov 6,72 evra (1 kWh je 0,42 evra) – torej 72 centov (11 odstotkov) več kot leta 2020. Pri Gremo na elektriko stane sto kilometrov danes štiri evre (oziroma 4,5 evra s pristojbino) – ena kWh namreč stane že 0,25 evra. Za tistega, ki polni eno uro, znaša delež pristojbine kar 12,5 odstotka.  

Najvišje postavke so posledica tudi veliko močnejših polnilnic, ki nudijo moči prek 100 ali celo 200 kilovatov in jih leta 2020 še skoraj nismo poznali.