Vožnja po cestah in manj zahtevnih terenih

Voznik ima res bolj vzvišen in varen občutek, morda se zdi kdo sam sebi tudi kot kralj na cesti, pa vendar moramo med vožnjo upoštevati nekatere malce drugačne vozne zmogljivosti. Terenski avtomobili so med drugim res namenjeni zabavi, žal pa brezpotja niso vedno za stvar in marsikateri teren je že spravil voznika v slabo voljo, vemo pa tudi, da s terencem zaradi predpisov ne smemo veseljačiti kjerkoli.

Terenci so bolj okorni

Težišče terenskih vozil je višje, vzmetenje je prilagojeno terenu. Motorji bolj dihajo z navorom kot z močjo, zato se s terenskimi vozili po običajnih cestah vozimo precej bolj umirjeno. Večinoma se vozimo varčno z zadnjim pogonom, ta pa nas lahko tudi preseneti, posebno kadar gre za samodejno zaporo zadnjega diferenciala. Na mokrih ali kako drugače spolzkih podlagah moramo ravnati previdno, ker zadek zaradi velikega motornega navora hitro spodnese. Bolje je torej, če ob spremenjenih voznih pogojih pravočasno preklopimo na štirikolesni pogon.

Delo z volanom

Volanski obroč terenskega vozila držimo v osnovi enako kakor v osebnem avtu. Se pravi med petnajst do treh in deset do dveh. Ampak pozor! Nikoli ne oklepamo obroča s palci. Ti naj počivajo vrh obroča. Sile raznih grbin na velika terenska kolesa so precejšne in volanska prečka nas lahko pošteno kresne po prstih. Tudi vrtenje volana s poprijemanjem gre pri terencih malo drugače. Predvsem je prepovedano seganje v notranji del obroča, sicer pa vrtimo volan po tovornjaško. To pomeni, da med poprijemanjem ne segamo z eno roko preko druge, obe roki sta ves čas v stiku z obročem. Večje zavrtljaje volana opravimo z odločnim prijemom ene roke, z drugo drsimo po obroču in smo ves čas pripravljeni, da tudi z drsečo roko trdno zadržimo volan.

Pravočasno preklapljanje iz 2WD na 4WD

To je eno od osnovnih pravil, ki jih moramo upoštevati, kadar zapeljemo na brezpotje. Preden se lotimo ovire (strmine, jarka, blatne podlage ...), moramo vedno vnaprej pripraviti pogon na vsa kolesa, po potrebi tudi vključimo reduktor in zapore. Sredi strmine ali kakšnega blatnega terena je ponavadi prepozno!

Spet navodila za uporabo

Novi avtomobili, ki prihajajo s tekočih trakov, so opremljeni z vedno debelejšimi knjižicami, v katerih so zapisana navodila za uporabo. S terenci ni nič drugače. En del je namenjen tisti uporabi, ki je enaka kot pri osebnih avtih, posebni del pa se nanaša na terensko uporabo. Vsak voznik osebnega avta ve, da se med vožnjo ne sme prestavljati v vzvratno prestavo, pri terencu pa je pomembno, kako uporabimo preklop na 4WD, kako vklopimo skrajšani prenos (reduktor) in kako uporabljamo zapore diferencialov. Pri Nissanovem terranu na primer je to tako: preklop iz 2WD na 4WD opravimo med vožnjo naravnost pri hitrosti do 40 km/h, za pomik ročice ni potrebno uporabiti sklopke. Ponovno vključitev pogona na zadnji par koles lahko opravimo pri hitrosti do 80 km/h, tudi to pot naravnost in brez uporabe sklopke. Vklapljanje oziroma izklapljanje reduktorja pa pri terranu ne gre brez zaustavitve vozila. Zgodi se tudi, da preklop na 2WD ne prime takoj (lučka za 4WD sveti), v takem primeru moramo zapeljati malce nazaj in ponovno naprej. Ampak za vse to je treba prebrati navodila. V njih je tudi zapisano, da ne smemo speljevati, kadar imamo volan zasukan v skrajni legi levo ali desno. Kadar imamo vključen skrajšani prenos, se lahko po suhem in grobem terenu vozimo samo naravnost. Ovinkarjenje lahko poškoduje diferenciale, polosovine in zglobe. In ne smemo hitreje od 50 km/h.

In spet terenski podatki

Terenskemu vozilu pripadajo tudi podatki, kot so naprimer vstopni kot, izstopni kot, prehodni kot in višina od tal. Podatki v stopinjah in centimetrih nam morda ne dajejo dovolj koristne predstave, vendar spadajo med lastnosti terenca, ki se jih moramo v grobem zavedati. Kot bomo videli v člankih, ki sledijo, je bolj primerno, če si nekatere veličine pogledamo praktično, kar na terenu, še preden se lotimo posameznih ovir.

Statični podatki lahko zavajajo

Pri podatkih, ki opredeljujejo največji kot bočnega nagibanja in največja kota vzpenjanja oziroma spuščanja, je pomembno pravilno razumevanje zapisanega. Največji bočni nagib, na primer štirideset stopinj, velja za idealne razmere. Gre za nagibanje vozila na grobi površini do vrednosti, pri kateri se vozilo še ne prevrne. Med vožnjo pa ne bomo nikoli dosegli tolikšnega nagiba. Vozilo bo že prej zdrsnilo, bočni del kolesa bo zadel ob prvo grbinico in vemo, kaj bo sledilo. Tudi nihanje vozila med bočnim prečenjem strmine nas bo postavilo na dve kolesi, še preden bo merilec naklona pokazal vrednost iz knjižice. Prav tako nas podatek o višini od tal ne sme presenetiti. Vemo na primer, da je najmanjša oddaljenost od tal dvajset centimetrov, prepričani smo, da skala ne štrli ven več kot petnajst centimetrov, pa vendar lahko usekamo po njej. Zaradi nihanja vzmeti.

Vožnja vzvratno

S terenskim vozilom se vzvratno peljemo tako kakor s kombiji ali s tovornjaki, pri katerih nam obračanje nazaj nič ne pomaga. Pomembno je, da z obema rokama čvrsto držimo volan, ki ga moramo sami usmerjati kamor hočemo in ne, da bi nas teren usmerjal po svoje. Zato pomeknemo obe zunanji ogledali navzdol, tako da vidimo zadnji kolesi in teren za njima. Če gre za vzvratno vožnjo po bolj razgibani podlagi, uporabimo štirikolesni pogon in po potrebi tudi reduktor. Tudi zunanji sodelavec prav pride. Če ne za kaj drugega pa zato da se navadi - na zahtevnejših terenih ga bomo še večkrat pošiljali na predhodne oglede.