Tečaj varne vožnje za motoriste

"Ali naj sedaj čepimo doma in se damo v vato?" bodo na to porekli motoristi. Menimo, da sploh ne, ampak en dober tečaj varne vožnje pa res ne bi škodil prav nikomur, tako začetnikom kot tistim bolj izkušenim. Obiskali smo tečaj varne vožnje, ki ga v okviru AMZS vodi inštruktor Brane Legan.

ZŠAM Savinjske doline

Tečaj varne vožnje za motoriste je namenjen prav vsakomur, ne glede na spol, starost in ne glede na vozniške izkušnje posameznikov. Dogaja se na poligonu v Ločici ob Savinji, kjer so na razpolago primerne zunanje površine in ustrezno opremljena predavalnica v zgradbi Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline.

Najprej predavalnica

Največje število motoristov, ki lahko spremljajo teoretično in praktično poučevanje je deset hkrati. Tečajniki se za začetek seznanijo s potekom dogajanja in z vsebino obeh delov. Najprej so na vrsti dejstva, ki se tičejo motornih koles, nato sledijo napotki, ki se jih je treba držati med praktično vožnjo.

4 do 6 sekund naprej

Brane Legan je zlasti poudaril pomen razdalje, na katero mora motorist usmerjati svoj pogled oziroma pozornost pred seboj. Gledanje v tla tik pred motor namreč nima posebnega pomena, predvsem glede na čas reagiranja in na zavorno razdaljo. Pet metrov pred motorjem že pri 40 km/h pomeni manj kot pol sekunde, torej je treba pozornost usmerjati na takšni razdalji naprej, da se da na dogodke pred seboj ustrezno reagirati in jih uspešno reševati. Ta razdalja je odvisna od hitrosti vožnje, prilagoditi pa jo je potrebno tudi drugim okoliščinam (stanje ceste, stanje prometa, preglednost, vidljivost ...). Večinoma naj bi znašala toliko metrov, kot jih pri dani hitrosti prevozimo v času od štiri do šest sekund.

Gas gas

Ta naslov ni najbolje usklajen z namenom šole varne vožnje. Trial motorna kolesa gas gas španske izdelave videvamo v tekmovalnem motošportu, pri AMZS pa služijo drugačnemu namenu. Gre za 180-kubične, vodnohlajene dvotaktne motorje s šestimi prestavami, ki zmorejo deset konjskih moči. Brez sedeža so in zahtevajo obvladovanje osnovnega ravnotežja med vožnjo stoje. Z vajami pri varnih nizkih hitrostih na mehki travnati podlagi se tečajniki privajajo na usklajevanje telesa z motorjem. Stopnje po težavnosti naraščajo, tako da marsikateri (prepoteni) tečajnik spozna, da mu pri obvladovanju motornega kolesa še precej manjka.

Cestna vožnja

Po odmoru se "uravnoteženi" tečajniki s svojimi motornimi kolesi podajo na asfaltno površino. Torej na področje, kjer so motoristi "doma". Tudi vaje, ki sledijo, zahtevajo vso koncentracijo, saj se za razliko od prvega dela tečaja dogajajo pri večjih hitrostih. Gre za slalom, za vožnjo v krogu, za zaviranje, izogibanje in za izogibanje s kombinacijo zaviranja. In če se kdo z gas gasom pri majhni hitrosti zavali v travo, ni panike, po asfaltu se pa ni za metat po tleh.

"Motor je hitrejši od avta"

Marsikateri motorist meni, da mora biti na cesti že zaradi lastnosti motocikla (moč, pospeški, okretnost) hitrejši od ostalih vrst vozil. Tudi eden od tečajnikov se ni povsem strinjal z Branetom Leganom, ki je trdil, da je avto v ovinku hitrejši od motornega kolesa. Menil je namreč, tako kot mnogi motoristi, da so motorji v prometu hitrejši, spretnejši, zmogljivejši, ker je motorno kolo lažje, bolj odzivno, idealna krivulja pa zaradi manjše širine omogoča večje radije med zavijanjem. Po mnenju Braneta Legana pa je namen tečaja varne vožnje tudi v tem, da se vozniki motornih koles zavejo vseh pasti in slabosti, ki jih "prevažajo" na dveh kolesih.

Avto je "spretnejši"

Primerjava avta in motorja bo slednjega v normalnem cestnem prometu vedno izkazovala za zmagovalca. Slika pa je drugačna, ko primerjamo obe vozili ločeno v nekem ovinku ali pa pred enako oviro, ki se ji morata oba izogniti. Takrat je rezultat odločno na strani osebnega avta, ki manevrira na štirih kolesih, med zavijanjem pa lahko tudi sorazmerno zanesljivo zavira.

Avto je hitrejši

Hitrostna primerjava obeh vozil v istem ovinku odločno pokaže na prednost štirikolesnikov. Motorist uravnava hitrost svoje vožnje s kotom nagibanja, medtem ko avto precej manj poševno "čepi" na štirih kolesih. Poleg tega je površina naleganja dveh pnevmatik, z okroglim presekom, mnogo manjša od štirikratne površine bolj "oglato" oblikovanih avtomobilskih gum. Ko pnevmatike enega od obeh izgubijo stik s podlago, je razlika še sploh očitna. Motorist se bo takoj po trenutku zdrsa valjal po tleh (ne velja za Rossija in njemu podobne), voznik osebnega avta pa ima na razpolago celo paleto možnih rešitev, ki jih ponujajo šole tehnike vožnje. Pri enostavnem primeru vožnje okoli kroga s premerom 25 metrov bo še tako hitri motorist počasnejši od skoraj vsakega avta, razlika pa se stopnjuje s slabšanjem kvalitete podlage.

Seveda odloča znanje

Nekdo, ki trdi, da je s svojim motorjem v ovinku hitrejši od vsakega avta, mora to mnenje vsaj malo korigirati. Vzemimo, da gre za zelo izurjenega motorista, ki ima znanje in voljo potrebno za zelo hitra ovinkarjenja. Ta bo brez dvoma vedno hitrejši od večine avtomobilistov, tudi na varnem poligonu. Ampak realna primerjava je mogoča le med voznikoma z enako stopnjo znanja ali pa če hočete, z enako stopnjo vozniške "odpuljenosti". Zato se mora najhitrejši motorist zavedati, da je v ovinkih počasnejši od enako sposobnega avtomobilista, predvsem pa, da ima manj možnosti za reševanje različnih kritičnih situacij.