Policistka Tina Maze: hitrost ni nujno problematična, če je voznik zbran

Neprilagojena hitrost je relativen pojem

Slovenske ceste so še vedno krvave. Število žrtev prometnih nesreč sicer v zadnjih letih stalno upada, toda vsaka žrtev je seveda nepotrebna in le končno število nič je zadovoljivo. Policija in pristojne inštitucije ob analizah prometne varnosti vedno med glavnimi vzroki nesreč na prvo mesto postavljajo neprilagojeno hitrost.

Hitrost pregovorno ubija, toda hitrost je tudi zelo relativen pojem. Najšibkejši člen v prometnem režimu ni cesta, več kot polovica teh je v Sloveniji na državni ravni v zelo slabem stanju, niti ne moderni avtomobili, ki zlahka dosegajo hitrosti krepko čez 200 kilometrov na uro. Najšibkejši je človek za volanom, ki z vozilom presega svoje objektivne sposobnosti ali pa vozi preveč nezbrano, da se je sposoben odzvati na hitro spreminjajoče pogoje v živi tvorbi, kot je promet.

Vožnje pri hitrostih do 250 kilometrov na uro smo se učili na nemškem "Autobahnu"

Se spomnite naše reportaže, ko smo po nemških avtocestah vozili dva BMW-ja v različnih režimih vožnje ter primerjali stroške in počutje obeh voznikov?

"Težava ni hitrost. Pri modernih avtomobilih hitrosti 200 kilometrov na uro še občutiš ne. Glavna težava je v ljudeh. Pri vsaki hitrosti, ne glede na to, kako visoka je, je nespametna in nezbrana vožnja zelo nevarna. Je pa res, da višja hitrost ob naših napakah močno poveča posledice," je ob vožnji po nemških avtocestah, kjer omejitve hitrosti na nekaterih odsekih še vedno ne poznajo, povedal inštruktor varne vožnje Andrej Brglez.

Tina Maze poudarja zbranost in pravo oceno lastnih sposobnosti

Slovenska policija je pri svojih preventivnih akcijah za povečanje varnosti na naših cestah uporabila tudi javno podobo svoje uslužbenke Tine Maze.

Dvakratna olimpijska prvakinja in prva športna zvezdnica Slovenije je kot smučarka dolgoletnih cestnih potovanj med prizorišči tekem dobro vajena, prav tako ji kot olimpijski prvakinji v smuku niso tuje visoke hitrosti.

Mazejeva v policijski uniformi ne zavzema zgolj enostavnega stališča, naj vsi Slovenci vendar vozimo počasneje in pazimo.

"Hitrost na cesti ni nujno slaba sama po sebi, če je voznik dovolj priseben in zbran," nam je povedala Črnjanka, ki je obvladljivo vožnjo avtomobila slikovito primerjala tudi z nastopi na najzahtevnejših smukaških progah svetovnega pokala.

"Ko se sama vozim po hribu navzdol s hitrostjo 140 kilometrov na uro, se počutim povsem varno. To pa zato, ker obvladujem svoje telo in hitrost prilagajam svojim sposobnostim. Tako je treba tudi na cesti presoditi o svojih sposobnostih in prilagoditi način vožnje ," dodaja.

Jurij Tepeš z renaultom megane RS na dirkališča, letos tudi na Nurburgring

Hitrost ni tuja niti smučarskim skakalcem. Pisali smo že o Robertu Kranjcu, ki po koncu sezone rad zahaja svoj motocikel BMW in se z njim še veliko raje kot na cesto zapelje na bližnja dirkališča.

"Športniki imamo hitrost v krvi in zato smo občasno prehitri tudi na cesti," je dejal Jurij Tepeš, ki je tako kot Kranjec in Mazejeva zaposlen pri slovenski policiji.

"Sam imam zelo rad hitro vožnjo in zato s svojim renault meganom RS odhajam na dirkališča. Obiskal sem že Grobnik na Hrvaškem, Raceland v Krškem, tudi Hungaroring na Madžarskem in Red Bull Ring v Avstriji. Letos odhajam tudi na Nurburgring v Nemčijo. Na dirkališču se sprostiš in zbistriš misli. Zato svetujem vsem hitrim voznikom, naj raje odidejo na dirkališča, saj je cena življenja preprosto previsoka," poudarja Tepeš.

Slovenija v Evropski uniji med redkimi izjemami, ki nimajo dirkališča

Slovenija je sicer ena od redkih držav v Evropski uniji, ki dirkališča sploh nima, to na prometno varnost dolgoročno zagotovo slabo vpliva. Dirkališča pač niso namenjena le tekmovanjem, temveč tudi sproščanju adrenalina za volanom avtomobila in krmilom motocikla ter izboljševanju vozniških veščin posameznika.