Angelina Jolie – rojena za Laro Croft

Angelina Jolie, ki velja za eno izmed najprivlačnejših žensk na svetu, je v filmskem svetu odrasla. Njen oče je oskarjev nagrajenec John Voight, mama pa prav tako igralka Marcheline Bertrand. Zanimanja za filmski svet ni prevzela po očetu, saj je po ločitvi staršev z bratom živela pri mami, ki je pustila službo in se z otrokoma prepuščala filmskim predstavam. Mladostniška iskanja Šestintridesetletna Angelina je že pri enajstih letih začela obiskovati ure igranja, pri šestnajstih letih pa je začela delati kot manekenka in nastopati v številnih videospotih. Vmes je pustila igralsko šolo in si želela postati pogrebnica. V tem obdobju je veliko eksperimentirala s svojim telesom in živela razuzdano življenje s takratnim fantom, s katerim je tudi živela.

Angelina kot manekenka Gia:

Med srednjo šolo je bila mnogokrat tarča vrstniškega nerazumevanja, saj je nosila zobni aparat in očala ter bila izjemno vitka, tako zelo, da so bili njeni prvi poskusi manekenske kariere neuspešni, kar jo je pripeljalo do samopoškodovanja. "Rezanje je bilo zame terapevtsko, le tako sem se lahko počutila živo, ker je bila bolečina ob rezanju hujša od psihične," je leta 2005 za CNN povedala igralka.

Oče, s katerim Angelina Jolie dolga leta ni imela stikov, je julija 2002 trdil, da ima njegova hči resne duševne težave. Angelina je takrat uradno prekinila stike z njim, vendar jih je leta 2010, ko jo je obiskal na snemanju filma Turist v Benetkah, spet vzpostavila.

Z očetom prvič pred kamere Čeprav je na filmskem platnu leta 1982 debitirala s svojim očetom v filmu Lookin' to Get Out, se je njena prava filmska kariera začela desetletje pozneje v nizkoproračunskem znanstvenofantastičnem filmu Cyborg 2 (1993). Njena prva glavna vloga je bila v kibernetičnem trilerju Hekerji (Hackers, 1995). Sedemletna Angelina v filmu z očetom v filmu Lookin' to Get Out:

Njena kariera se je začela vzpenjati, ko je leta 1997 dobila zlati globus in emmyja za vlogo v televizijskem filmu George Wallace, kjer je igrala ženo alabamskega guvernerja. Leto pozneje se je poglobila v življenje manekenke Gie Carangi, ki je umrla za posledicami aidsa. Spet je dobila zlati globus.

Med šolanjem na inštitutu Leeja Strasberga se je navadila, da med posameznimi snemanji ostane v svoji trenutni vlogi. Zaradi tega je takrat veljala za zelo težko igralko, s katero je naporno delati. Po snemanju Gie se je že odločila, da bo opustila igranje, ker se ji je zazdelo, da nima več kaj dati. Takrat se je tudi ločila od takratnega moža Johna Leeja Millerja.

Angelina v filmu George Wallace:

Nagrade in dobre kritike filmov George Wallace in Gia so jo potegnile iz depresije. Za ganljivo dramo Srčne igre (Playing by Heart, 1998) Willarda Carrolla (z izjemno igralsko zasedbo, v kateri so bili tudi Sean Connery, Gena Rowlands, Madeline Stowe, Ellen Burstyn, Gillian Anderson in Dennis Quaid) je osvojila nagrado nacionalnega združenja kritikov v kategoriji mladih igralcev.

Po neuspešni komični drami Pushing Tin z Johnom Cusackom in Billyjem Bobom Thorntonom se je lotila še enega spodrsljaja. Z Denzelom Washingtonom je posnela kriminalno dramo Zbiralec kosti (The Bone Collector), kjer je imela vlogo neizkušene policistke.

Naslednji film je bila boljša izbira. Njena upodobitev duševne bolnice v Nore in svobodne (Girl, Interrupted, 1999) ji je prinesla oskarja, tretji zlati globus, nagrado filmskih kritikov in nagrado ShoWesta za stransko vlogo. Film je posnet po resnični zgodbi Susanne Kayson, režijo je prevzel James Mangold, glavno vlogo pa je dobila Winona Ryder.

Nore in svobodne:

Leta 2000 je posnela prvo uspešnico Samo še 60 sekund (Gone in 60 seconds) ob Nicholasu Cageu. Čeprav film ni bil uspešen, je bila sama zadovoljna, da si je malo odpočila po prejšnji naporni vlogi.

Zaslovela je leta 2001 z vlogo junakinje iz računalniških igric Lare Croft v akcijskih filmih Lara Croft: The Tomb Raider in leta 2003 v Lara Croft: Zibelka življenja (Lara Croft: The Cradle of Life). Za vlogo Lare je začela trenirati tri mesece pred začetkom snemanja. Od takrat dalje je samo še uveljavljala svoje ime in se zasidrala med najbolje plačane in znane igralke v Hollywoodu.

Mnogi jo hvalijo zaradi njene dobre igre, pa vendar njeni filmi do Lare Croft tega ne dokazujejo. Ob Lari Croft so mnogi kritiki menili, da je bila Joliejeva rojena za Laro Croft.

Angelina Jolie kot Lara Croft:

Izkazala se je v filmu Izvirni greh (Original sin, 2001) z Antoniom Banderasom ter kot predana humanitarna aktivistka v provokativni drami Preko vseh meja (Beyond Borders, 2003).

Leta 2004 je ob Ethanu Hawku igrala v trilerju Zbiralec življenj (Taking Lives), akcijsko pustolovskem filmu Nebeški kapitan in svet prihodnosti (Sky Captain and the World of Tomorrow, 2004) z Judom Lawom in Gwyneth Paltrow ter v filmu Oliverja Stona Aleksander ob Colinu Farrellu. Istega leta je posodila glas usodni zapeljivki Loli v uspešnem animiranem filmu Kraljestvo morskega psa (Shark Tale).

Usodno snemanje z Bradom Pittom

Med snemanjem akcijske komedije Gospod in gospa Smith (Mr. & Mrs. Smith) leta 2005 je prvič snemala z Bradom Pittom. Preskočila je iskrica ljubezni, ki jo je spremenila v družinsko žensko in "verižno posvojiteljico". Z Bradom imata namreč kar šest otrok, trije od njih so posvojeni, trije biološki.

Sledili so filmi Dobri pastir (The Good Shepherd, 2006), naslednje leto pa je posnela svoj režiserki debi A Place in Time, igrala v dokumentarnem stilu posneti drami Pogumno srce (A Mighty Heart) Michaela Winterbottoma in v Zemeckisovi animirano-igrani epski drami Beowulf. Leta 2008 je posnela film Wanted, Kung Fu pando in Zamenjan (Changeling), ki ji je prinesel nominacije za vse pomembnejše filmske nagrade. Leta 2010 se je izkazala kot agentka Evelyn Salt v filmu Salt, istega leta pa z Johnnyjem Deppom v Turistu.