Ajeti: Če ne vidimo, da je Libija država prihodnosti …

"Libija je država priložnosti. Imajo visoke ambicije in sredstva za njihove uresničitve, nimajo pa dovolj znanja in podjetij, ki bi njihove velike projekte izvedla. Če tega ne vidimo, potem pa res ne vem …" pravi predstavnik gospodarske zbornice Slovenije v Libiji Esad Ajeti. Pahor izkoristil priložnost Ajeti ne želi govoriti o konkretnih poslih, kot je na primer napovedano vlaganje libijske investicijske agencije (LIA) v Stožice. Za potrditev, ali drži, da bo LIA za 30 milijonov evrov dobila delež v podjetju Grep, in pojasnitev, kako bi to omogočilo izvedbo evropskega prvenstva v košarki, nas je napotil na Grep in kabinet predsednika vlade, a njunih odgovorov še nismo prejeli.

Zanimanje za Stožice je pri LII vzbudil prav predsednik vlade, ko sta bila julija na obisku v Sloveniji predstavnika LIA Abdulfatah A. Enaami in Khaled Kelgonsul. LIA se je zanimala za vlaganja v slovenska zdravilišča in Klinični center, Pahorjev kabinet pa je izkoristil priložnost in jim predstavil pobudo, da bi vložili še v Stožice.

Denar ljubi tišino "V poslu je bolje, če se ne piše o politiki," opozarja Ajeti. "Velja fraza 'Denar ljubi tišino.', zato bodimo tiho. To smo zakuhali in če bomo dobri, bomo pokasirali," upa.

Pahor se je Libiji prikupil predvsem s svojim posredovanjem pri sporu med Libijo in Švico. Premier je prispeval k temu, da se je Švica javno opravičila za objavo fotografij aretacije Hanibala Gadafija, sina libijskega voditelja Moamerja, Libija pa je izpustila švicarskega poslovneža Maxa Göldija.

Splača se biti v dobrih odnosih LIA je eden redkih skladov, ki v krizi ni imel izgube. "Libija je bila dvajset let ekonomsko blokirana, zato sploh niso imeli priložnosti za zgrešene investicije. Ni veliko držav, ki nimajo niti dolarja niti evra zunanjega dolga," pojasnjuje Ajeti, "trgovali pa so z nafto in s plinom in si ustvarili ogromno bogastvo."

Danes je Libija država, ki potrebuje in lahko plača dobra podjetja, da v njej zgradijo infrastrukturo, ter država, ki je pripravljena v tujini zapraviti milijarde, da bi svoje gospodarstvo rešila odvisnosti od energentov.

Koristi Berlusconijevega prijateljstva z Gadafijem Sloveniji koristi tudi, da je soseda države, s katero ima Libija najboljše odnose. "Sodelovanje z Italijo je res globoko in široko," pove Ajeti. Italijanski kolonializem od leta 1911 do 1943 je pustil pozitivne, še bolj pa negativne sledi. "Berlusconi in Gadafi sta dala vzor vsem afriškim državam in njihovim nekdanjim kolonialističnim gospodaricam, ko sta se dogovorila, da Italija plača reparacije v višini šest ali sedem milijard evrov," trdi Ajeti.

"Hkrati je Italija dobila posel za 1900 kilometrov nove avtoceste od meje s Tunizijo do meje z Egiptom s koncesijami za vso obcestno infrastrukturo z gostinsko ponudbo. Gradili bodo tudi bolnišnice in drugo infrastrukturo," opozarja Ajeti. Več deset italijanskih izvajalcev podizvajalce išče tudi v Sloveniji. Slovenska podjetja še ne želijo govoriti o tem, ali posle celo zavračajo, ker se bojijo, da bo delo pretežko ali ne bodo dovolj zaslužila. "December bomo posvetili obiskom manjših libijskih delegacij, ki bi se dogovorile o konkretnih poslih s slovenskimi podjetji," Ajeti pove, s čim se trenutno največ ukvarja.

Zgodba SCT nam škodi Projekt SCT za gradnjo avtocestne vpadnice v mesto Bengazi, ki mu slabo kaže, ker SCT ne uspe pridobiti bančne garancije, je povsem ločena zgodba, a vsekakor vpliva na gospodarsko sodelovanje med državama. "Ko se srečujem z Libijci, tudi s politiki, vidim, da so razočarani. Izgubili smo sloves, da smo ena redkih držav iz nekdanje Jugoslavije, ki vedno drži besedo, ki je zelo natančna …" pove Ajeti.