Zeleno zlato iz oljk

Oljčno olje odlično vpliva na presnovo, saj vsebuje tako nasičene kot nenasičene maščobne kisline ter vitamine A, D in E, pa tudi pigmente in rastlinske voske. Zato ugodno deluje ne prebavni trakt, saj pospešuje delovanje črevesja. Tisti, ki uživajo veliko oljčnega olja, imajo manjšo možnost za nastanek žolčnih kamnov, bolezni srca in za povečanje ravni holesterola. Oljčno olje je lahko prebavljivo in zato primerno za prehrano vseh, tudi otrok. Lahko uživamo hladnega, kot dodatek jedem in solatam, primerno pa je tudi za pečenje in cvrtje, saj se začne razgrajevati šele pri zelo visoki temperaturi.

Oljčno listje in vrste oljk Oljčno listje je simbol mladosti in življenja. Oljčna drevesa rastejo že tisoče let in imajo neverjetno moč regeneracije, saj preživijo tudi v najtežjih pogojih. Po listih in predvsem po obliki in barvi plodov pa se ločijo tudi posamezne vrste oljk. V Istri so med domačimi sortami najbolj razširjene buža, črnica, drobnica in istrska belica, med uvoženimi pa ascolana tenera, coratina in itrana. Po celotni Istri so prepredene tudi ceste oljčnega olja, kjer je največ oljčnih nasadov in pridelovalnic olja.

Obiranje in predelava oliv Konec oktobra ali v začetku novembra je čas za obiranje oliv. Oljka potrebuje veliko svetlobe, pri tistih, iz katerih pridelujejo olja najvišje kakovosti, pa dobimo iz enega drevesa le kakšnih dvajset kilogramov oliv. Pred obiranjem pod drevesa razprostrejo posebne mreže, ki omogočajo lovljenje plodov. Potem plodove operejo in odstranijo listje, nato pa jih skupaj s koščicami zmeljejo v maso, ki se ves čas predelave ne sme segreti na več kot 27 stopinj Celzija, če želimo dobiti ekstra deviško olje. Pomembno je, da so olive popolnoma zdrave, dovolj zrele in nepoškodovane. Olje nato še filtrirajo in počakajo, da se posede usedlina, kar se zgodi navadno v dveh ali treh mesecih. Ta postopek poteka v oljarnah ali torkljah, ki jih je v slovenski Istri enajst, ena pa tudi v Brdih.

Slovenci smo kljub vse večji ozaveščenosti še vedno slabi porabniki oljčnega olja, saj ga povprečno porabimo manj kot liter na leto, medtem ko je poraba v Španiji in Grčiji tudi do dvajset litrov na prebivalca letno. V španski Andaluziji pridelajo največ oljčnega olja na svetu, saj pokrivajo kar petdeset odstotkov svetovnega trga. Za Španijo sta največji pridelovalki oljčnega olja Italija in Grčija.

Vrste oljčnega olja Glede na vrsto tehnološkega postopka razvrščamo oljčno olje v več kategorij: najžlahtnejša je deviško oljčno olje, ki se deli na ekstra deviško, deviško in svetilno olje (zadnje ni primerno za prehrano). Druga kategorija je rafinirano oljčno olje, tretja je mešanica rafiniranega in deviškega oljčnega olja, imenovana tudi navadno oljčno olje, četrta pa olje iz oljčnih tropin. Ni potrebno poudarjati, da je najbolj zdravo olje iz prve kategorije, ki ga pridobijo s hladnim stiskanjem, pri katerem se izgubi najmanj dragocenih sestavin. Prepoznamo ga po značilnem grenkastem okusu, svežem vonju in živahni olivno zeleni barvi.

Olive za lepoto Oljčno olje pa ne vpliva samo na zdravje, ampak tudi na lepoto. Odlično je v negi proti staranju. Koža po uporabi olja ali izdelkov, ki ga vsebujejo, dobi gladek, svež in vitalen videz. Koncentrat iz oliv poskrbi za boljšo prekrvavljenost kože, učvrsti vezivno tkivo in ga regenerira, kar izboljša strukturo kože tudi na telesu. Olive si lahko privoščite v kremah, milih, luščilnih sredstvih in balzamih. Poleg tega oljčno olje dobro vpliva na našo kožo: pospeši sintezo kolagena in upočasnjuje staranje, saj skrbi tudi za boljšo elastičnost kože.