Sreda, 23. 5. 2018, 18.00
5 let, 6 mesecev
Najslabši dietni nasveti končno ovrženi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,13
Ko boste naslednjič naleteli na te trditve, jih kar spreglejte.
Zadnja leta se rojeva vse več dietnih trendov, ki pa niso nujno dobri za vaše zdravje. Na vas je, da razmislite s svojo glavo in presodite, katere upoštevati. A še vedno se najdejo takšni nasveti, za katere še zdaj ne vemo natanko, ali se jih držati ali ne.
Tuji nutricionisti so zbrali osem najslabših dietnih nasvetov in razložili, zakaj jih je bolje opustiti. Svoje mnenje je podala tudi slovenska nutricionistka Mojca Cepuš.
1. Ne jejte po 20. uri. Za ljudi, ki telovadijo v večernih urah, to preprosto ni dobra rešitev, meni nutricionistka Lisa Moskovitz: "Če dve do tri ure pred spanjem pojeste manjši obrok, je povsem zdravo. Obrok naj bo uravnotežen, vsebuje naj veliko zelenjave."
Z njo se strinja tudi Cepuševa, ki pravi, da mora biti zadnji obrok dneva manjši od obrokov čez dan. "Bolj kot je pomembna ura zadnjega obroka, je pomembno, da smo vsak dan 12 ur tešči, saj s tem telesu omogočimo čas in mir za prebavo, presnovo in morebitna vzdrževalna dela na telesu," pravi in svetuje, naj se držimo dveh pravil: da med večerjo in zajtrkom mine 12 ur ter da je zadnji obrok dve do tri ure pred spanjem.
Takšna večerja je po 20. uri, če se boste odpravili spat med 22. in 23. uro, odlična izbira.
2. Ko ste lačni, žvečite žvečilni gumi ali pojejte zeleno. Jaime Schwartz Cohen pravi, da ignoriranje lakote ne privede do ničesar dobrega ter da je najbolje pojesti manjši, hranilen obrok. "Pojesti nekaj zelo majhnega, kot je recimo zelena, ni rešitev, to ne bo pregnalo lakote. No, morda, če jo pojeste skupaj z naravnim arašidovim maslom, ki vsebuje veliko beljakovin in zdravih maščob. Tudi žvečilni gumi ne pomaga, saj lakota ne bo izginila."
S tem pa se naša nutricionistka ne strinja povsem. "Korenček, pest paradižnikov in surova zelena so lahko zelo dober obrok, sploh če hujšamo, ki bo hitreje pripeljal do zaželenih rezultatov. Seveda pa je pomembno, da po takšnem obroku nismo lačni. To si zagotovimo tako, da imamo ostale tri ali štiri obroke polne beljakovin, vlaknin, ogljikovih hidratov in seveda maščob. Ob uravnoteženih obrokih ne bomo lačni in bo tudi korenček ali zelena učinkovit prigrizek."
Zelena z naravnim arašidovim maslom je lahko nasiten in hranljiv prigrizek.
3. Če hočete shujšati, jejte manj in telovadite več. Nutricionist Yoni Freedhoff pravi, da je to najslabši dietni nasvet, kar meni tudi Cepuševa. "Na dobri dieti za hujšanje bo človek najverjetneje jedel več kot do zdaj. Šport seveda pripomore k izgubljanju teže, a lahko v začetnih tednih celo prispeva k dvigu celotne teže, kar zelo neugodno vpliva na motivacijo. Bolj primeren nasvet bi bil, da jejte več, predvsem zelenjave, z gibanjem pa počakajte (če seveda do zdaj niste migali nič), dokler ne osvojite osnov novega jedilnika."
4. Namesto navadne kole pijte dietno. Mitzi Dulan pravi, da umetna sladila v gaziranih pijačah niso zdravju prijazna, zato je najbolje, da jih sploh ne uživate. Sladkane gazirane pijače povezujejo z razvojem diabetesa, na kar opozarja tudi naša sogovornica.
"Morda je razlog tudi to, da sladek okus spodbuja možgane, ki se ne umirijo, dokler ne dobijo takšne hrane, kot smo jim obljubili, kar pomeni, da bomo privarčevane kalorije nadomestili z drugimi obroki. Prav tako veliko raziskav potrjuje negativne učinke umetnih sladil na zdravje."
5. Odrecite se ogljikovim hidratom. Keri Gans pravi, da jo ta nasvet precej ujezi, saj se ti lahko izločitev cele prehranske skupine maščuje na dolgi rok.
Sladki krompir predstavlja tiste ogljikove hidrate, ki so dobri za vas, pa še odličnega okusa je.
Mojca Cepuš pa dodaja: "Izogibanje OH je modna muha, tako kot je bilo še pred kratkim moderno in 'zdravo' da smo se izogibali maščobam. OH so vir energije in prav je, da jih jemo toliko, kolikor jih potrebujemo. Za hujšanje velja, da je dobro, če jih za večerjo ne uživamo pogosto, če res ne moremo brez njih, pa jih lahko pojemo pol manj, kot smo jih za zajtrk. Torej, če smo zajtrkovali žemljico, ki ima 60 gramov, lahko za večerjo brez skrbi pojemo 30 gramov kruha in solato ali zelenjavno juho. Seveda se vedno odločimo za polnozrnate različice, prav tako pa pogosteje jejmo stročnice in malo manj uporabljena žita, kot so ajda, proso, amarant in rž."
6. Za lažjo izgubo kilogramov se razstrupite/postite. "Jetra in ledvice brez norih razstrupljevalnih metod lepo skrbijo za čiščenje telesa. Uživanje pripravkov, namenjenih temu, lahko na dolgi rok škoduje vašemu telesu. Seveda boste shujšali, a le zato, ker ne jeste!" pravi nutricionistka in avtorica Dana Angelo White.
Tudi Cepuševa se strinja: "Post je odlična terapevtska metoda, ki lahko odpravi marsikatero bolezen. Žal pa ni primeren način za izgubo teže. Na postu poleg maščobe izgubimo tudi mišično maso, prav tako pa se metabolizem po nekaj dnevih brez hrane upočasni. To pomeni, da bomo, ko začnemo jesti po starem, pridobili staro težo."
Jagodičje vsebuje naravne sladkorje, ki se jim nikar ne izogibajte.
7. Izogibajte se sladkorju. "Veliko ljudi meni, da je sladkor sovražnik. Res je, da je umetni sladkor, ki ga vsebujejo sladkarije in beli sladkor, slab za nas in povzroča nastanek diabetesa. A niso vsi sladkorji enaki," pravi Elisa Zied.
Mojca Cepuš se popolnoma strinja: "Hrana, ki vsebuje naravno prisotne sladkorje, je dobra za naše počutje in zdravje. Poleg sladkorja nam takšna hrana nudi tudi vitamine, minerale in vlaknine. Popolna neumnost je namreč, če ljudje ne jedo rdeče pese ali banan, ker so sladke, saj vsebujejo toliko drugih učinkovin, da si s tem, ko jih ne jemo, bolj škodujemo kot koristimo. Tudi na dieti lahko jemo sadje in shujšamo za okoli en kilogram na teden. Izogibati pa se je treba rafiniranemu sladkorju, ki resnično škoduje našemu zdravju."
8. Ne obremenjujte se z nasičenimi maščobami. "Nasičene maščobe so večinoma krive za dvig holesterola, povečujejo tveganje za razvoj raka in srčnih bolezni. Edina hrana, ki vsebuje nasičene maščobe, a preprečuje nastanek naštetih bolezni, so semena in oreščki," razlaga Joel Fuhrman. "Nasičene maščobe niso več glavni krivec za bolezni, še vedno pa jih moramo uživati v pravilnem razmerju. Okoli eno tretjino naj bi pojedli nasičenih in dve tretjini nenasičenih maščob. Žlica ocvirkov z jajci ali na regratu je dobra izbira, vsakodnevno uživanje svinjske pečenke pa ne. Prav tako en gram maščobe vsebuje okoli devet kalorij, kar pomeni, da že manjša količina maščob občutno obogati naš dnevni kalorični vnos," pa pravi naša sogovornica.
S temi osmimi ovrženimi trditvami in dobro razlago nutricionistov si boste veliko lažje sestavili svoj zdravi jedilnik, predvsem pa je pomembno, da poslušate svoje telo, ga negujete in imate radi. Zato ga tako tudi hranite.
