Stoletnica organiziranega varstva kulturne dediščine v Sloveniji

France Stele, ki je poleti 1913 dobil majhno pisarno na spomeniškem uradu, si še misliti ni mogel, kako se bo v desetletjih razvilo področje varstva kulturne dediščine, je na novinarski konferenci Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) dejal umetnostni zgodovinar Gojko Zupan.

Varstvo kulturne dediščine se je postopoma razširilo in profiliralo na več strokovnih področij, znotraj katerih delujejo ekipe strokovnjakov, ki skupaj skrbijo za celostno ohranjanje kulturne dediščine na evropsko primerljivi ravni. To dokazujejo tudi nedavni vpisi na Unescov seznam svetoven dediščine, je poudarila generalna direktorica ZVKDS Jelka Pirkovič. Kar 30 tisoč objektov z oznako kulturna dediščina Zupan je opozoril na obsežnost kulturne dediščine v Sloveniji, kjer je kar 30.000 objektov ovrednotenih s to oznako. Imamo več kot 7.000 spomenikov in 300 spomenikov državnega pomena. Področje kulturne dediščine pa ni le področje kulture in gospodarstva, ampak celo ustave, saj v petem členu izrecno piše, da mora država skrbeti za kulturno dediščino, je poudaril.

Po Zupanovem mnenju se v medijih večinoma pojavljajo "tortice" v smislu prenovljenih gradov ali pa afer, ko se kakšen spomenik izgubi. "Dejstvo pa je, da vseh 30.000 objektov, med katerimi je približno 2.800 cerkva ter 1.000 gradov in njihovih razvalin, ni mogoče ohraniti," je poudaril.

Vse manj sredstev države Država tudi namenja vse manj sredstev za kulturno dediščino. Leta 2009 so za ohranjanje nepremičninske dediščine dobili sedem milijonov evrov proračunskih sredstev, letos pa je teh le še 1,9 milijona. Kljub temu država in občine še vedno pomembno pripomorejo k ohranjanju dediščine, saj je veliko muzejev državnih, veliko pa jih deluje tudi znotraj gradov. Od približno 100 gradov jih, kot je pojasnil Zupan, pol vzdržujejo država ali občine.

Opozoril je tudi na pomen ZVKDS, ki ima sedem izpostav po vsej Sloveniji, ter na konservatorje, ki se po njegovem mnenju premalo promovirajo. "Poustvarjalci v drugih umetniških zvrsteh so umetniki, konservatorje pa se reducira na raven birokratov," je bil kritičen Zupan. Ob stoletnici kar 100 dogodkov Ob 100-letnici organiziranega varstva kulturne dediščine pri nas bodo ustanove, ki delujejo na tem področju, pripravile več kot 100 prireditev, od tega več kot 30 razstav. Med številnimi dogodki bodo v sklopu praznovanja jubileja odprli tudi razstavo fotografskega arhiva restavratorja Mihe Pirnata, ki je sodeloval pri obsežnem mednarodnem projektu reševanja egipčanskih in koptskih spomenikov v egipčanski in sudanski Namibiji, tem je grozila poplava ob graditvi Asuanskega jezu na Nilu. Letos mineva 50 let od te akcije, je povedal Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja.