Petek, 12. 10. 2018, 18.14
5 let, 6 mesecev
Veste, kje v Ljubljani je bil nekoč Marxov trg? #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,82
5
Trg, ki je postal park in bil zamišljen kot eden od reprezentativnih ljubljanskih prostorov, so uredili v začetku prejšnjega stoletja. Skozi čas je pogosto spreminjal imena. Vsako obdobje mu je dalo svoje. Danes pa so v njem mogočna drevesa, med njimi tudi zaščitena kavkaška krilata oreškarja, posebna zaradi svoje velikosti.
Ploščad pred sodno palačo, prvotno simbolično poimenovana Slovenski trg, je ljubljanska mestna občina pod županovanjem Hribarja sklenila urediti po potresu leta 1895. Ambicije so bile, da Ljubljana dobi trg, ki se bo kosal z dunajskim, tistim v Budimpešti in Zagrebu.
Projekt je finančno podprla tudi dunajska vlada, načrte za urbanistično in arhitekturno zasnovo pa so leta 1899 naročili Maksu Fabianiju. Zasnoval ga je kot nekoliko dvignjeno ploščad, tlakovano v kombinaciji asfalta in belega kamna. Trg sta z obeh strani zapirali vrsti dreves, proti palači pa linija spomenikov. Uredili so ga med letoma 1902 in 1906.
Spomenik jezikoslovcu in filologu Francu Miklošiču
Kot v svojem besedilu z naslovom Miklošičev park – najlepši secesijski ambient mesta piše Breda Mihelič, ga je Fabiani proti trgu pustil odprtega. To kaže, kot zapiše raziskovalka zgodovine arhitekture 19. in 20. stoletja, da je ustvarjalec trg načrtoval za izbrani pogled. Pa tudi iz "arhitektonske skice tržne fasade, na katero so vogalni stolpiči narisani pri obeh severnih vogalih trga, vzhodno in zahodno od sodne palače".
Miklošičev park je imel v preteklem stoletju različna imena.
Ljubljana po vzoru Prage
Fabiani je na Hribarjevo željo, da Ljubljano prenovi po vzoru Prage, ob načrtih novega trga predlagal tudi njegovo enotno zazidavo z enako visokimi stavbami, katere vogale naj poudarjajo stolpiči. Za zgled, kot piše tudi Breda Mihelič, kako naj tu gradijo, je sam zasnoval hišo na vogalu Tavčarjeve in Miklošičeve. Ritem v prostoru, ki naj bi ga dosegli, je tako narekoval z hišo za odvetnika Valentina Krisperja, ki stoji na Miklošičevi 20.
Trg so skoraj v celoti obzidali med letoma 1900 in 1907. V mestu pa je tako nastal enovit prostor, zaznamovan s secesijo. Njegovo južno stranico so dokončali šele leta 1922. Ko je na jugovzhodnem vogalu nastala palača Vzajemne zavarovalnice, ob njej pa veliko pozneje, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja po načrtih arhitekta Eda Mihevca stavbo sindikatov.
Kavkaški krilati oreškarji v Miklošičevem parku in tik pred sodno palačo so zaradi svoje izjemne velikosti zaščiteni. Posebnost te drevesne vrste je, da gre za več debel, a eno drevo.
Zazelenitev ljubljanskega prostora
A v nasprotju z Fabianovimi načrti je trg pozneje postal park. Načrte za zeleno območje pred sodno palačo je oblikoval češki vrtnar Vaclav Hejnica, ki je v Ljubljano z Dunaja prišel, da bi okrasil mesto za obisk cesarja, a je nato v Ljubljani ostal in delal kot mestni vrtnar.
V parku pred sodno palačo je dal zasaditi različne drevesne vrste, lipe, javorje in drugo. V krajinski zasnovi pa je sledil simetriji in geometrijskim načelom. Leta 1908 pa so v njem postavili spomenik Franca Jožefa.
Slovenski trg leta 1908
Ljubljana leto 1908
Pristriženo zelenje
A park se v svoji nekdanji obliki ni ohranil. Horizontalne linije so zaradi povečanega števila peščev tik pred drugo svetovno vojno nadomestile diagonalno speljane poti. Po prvi svetovni vojni, po razpadu Avstro-Ogrske, so iz njega tudi odstranili spomenik Francu Jožefu, leta 1918 je na njegovo mesto prišel spomenik jezikoslovcu Francu Miklošiču, po katerem je danes poimenovan park.
Bujno zelenje pred sodiščem
Stare razglednice iz prvega desetletja 20. stoletja kažejo precej drugačno podobo današnjega Miklošičevega parka. Šlo je za bolj odprt prostor z natančno pristriženim zelenjem. Danes je ta mestni prostor bujen. Leta so pri drevesih naredila svoje, spremembe v prostorski obravnavi pa tudi.
Slovenski trg leta 1910.
Od Slovenskega do Marxovega trga
Park pa ni zamenjal le podobe, temveč tudi imena. Najprej je bil Slovenski trg, med letoma 1919 in 1941 je bil Kralja Petra trg, od 1941 do 1945 Rimski trg, od 1946 do 1952 Dapčićev trg, Marxov je bil med letoma 1952 in 1958, Marxov trg od leta 1958 in do 1991, danes pa je to Miklošičev park.
Miklošičev park leta 1912
Zaščiteni krilati oreškarji
Miklošičev park kot zeleno javno površino oblikujejo različne drevesne vrste: tulipanovci, kavkaški krilati oreškarji, lipe in druge.
Ob Miklošičevem spomeniku rasteta mogočna kakvkaška krilata oreškarja, ki markantno zavzemata prostor, hkrati pa mu dajeta tudi zanesljivo senco. Zaradi svoje izjemne velikosti sta večdebelni drevesi zaščiteni.
Zavarovana pa sta tudi oreškarja pred sodno palačo.
Miklošičev park leta 1913.
Drevo je s Kavkaza
Kot pove že ime, drevo izvira s Kavkaza in je sorodnik našega navadnega oreha. Pozno poleti zrastejo do pol metra dolga soplodja, sestavljena iz množice okriljenih oreškov, od kod izvira tudi del njegovega poimenovanja.
Preberi še:
5