Petek, 16. 9. 2016, 16.19
2 meseca, 4 tedne
Kakšne skrivnosti skriva predor pod Ljubljanskim gradom #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
2
Predor pod gradom, namenjen prometu, je bil zgrajen leta 1959. Manj znano pa je, da je bil ob tem v njem narejen še en predor, ki vodi do dna grajskega vodnjaka, ki najverjetneje sega v rimske čase.
Za manjšimi vrati v predoru pod gradom je predor, za katerega zgodovinar, vodja programa na Ljubljanskem gradu, Marko Brunskole predvideva, da je bil konec 50. let zgrajen zaradi električne napeljave, ki so jo na tak način prek obstoječe povezave speljali do gradu.
Prometni predor pod gradom je nastal leta 1959, z njim pa tudi še en predor.
Po kratki trasi predora in nato po stopnicah je tako mogoče priti do dna vodnjaka s pohodnim gonilnim kolesom. Pogled navzgor tako vodi po 60-metrskem jašku navzgor do zajemalnika, ki je predvidoma nastal v času Emone.
Kot pravi arheolog Andrej Gaspari, njegova izvorna starost sicer še ni dorečena, z veliko verjetnostjo pa ta sega v rimsko obdobje. Vodnjak je bil odkrit v 18. stoletju.
Po domnevah zgodovinarja Marka Brunskoleta z Ljubljanskega gradu je predor, ki vodi do jaška grajskega vodnjaka, bil zgrajen za vod za električno napeljavo na nekdanjo utrdbo, zdaj kulturno in turistično ustanovo.
Pot po ljubljanskem predoru do jaška vodnjaka
Zasutje vodnjaka kot obrambna strategija
Grajski grič je bil poseljen od 13. stoletja pred našim štetjem. V 11. stoletju se tu pojavi prva lesena trdnjava, zdajšnji grad pa izvira iz druge polovice 15. stoletja iz časa Friderika III.
Vodnjak, ki je predvidoma nastal že v rimski dobi, so odkrili v 18. stoletju. V 19. stoletju, ko je v nekdanji utrdbi delovala kaznilnica, so mu dodali pohodno kolo. Kaznjenci so tako s hojo iz njega dvigovali vodo.
Takrat so na mestu, kjer stoji vodnjak s pohodnim gonilnim kolesom, naredili umetno nasutje, ki so ga Lipnik najverjetneje poimenovali zato, ker je tam rasla lipa, pripoveduje zgodovinar Marko Brunskole. Vhod v grad je bil pod Friderikom III. na peterokrakem stolpu, zato so tudi naredili hrib, s katerim so tako pridobili nivojsko dovozno pot.
V času kaznilnice na gradu so okoli vodnjaka zgradili tudi stavbo.
Kar je lahko razlog in čas, ko so zasuli rimski vodnjak, čeprav je po vsej verjetnosti, da se je to zgodilo že prej, še pojasnjuje Brunskole.
"Še pred zdajšnjim gradom, ko je tu že stala trdnjava, je bilo zasutje vodnjaka lahko ena od obrambnih strategij. Potencialnemu oblegovalcu namreč niso imeli želje pustiti vir pitne vode."
Marko Brunskole, vodja programa na Ljubljanskem gradu, med drugim o zgodovini vodnjaka pripoveduje, da je v času kaznilnice na gradu dodano leseno pohodno kolo, to je danes primerek industrijske dediščine evropskega merila.
Voda za kaznilnico
Konec 18. stoletja so na gradu začeli uporabljati drug glavni vhod – ta, ki je osrednja vstopna točka tudi danes.
Ker ni bilo več potrebe, so obrambni jašek v tem času zasuli, za to pa uporabili material, ki je bil v okolici. Ob tem so odkrili omenjeni vodnjak, ki je kmalu dobil tudi svojo ponovno uporabo.
Med letoma 1815 in vse do potresa 1895 je v nekdanji utrdbi bila kaznilnica. Okoli vira pitne vode so takrat zgradili hišo, za lažji dostop do te pa dodali leseno pohodno kolo, ki je danes evropske razsežnosti tehnične dediščine.
Dolžina jaška vodnjaka meri 60 metrov, na skicah iz leta 1915 je ta označen na 115 metrov.
Kot pravi zgodovinar, sta vsak večer dva kaznjenca s počasno hojo poganjala to kolo. Ob tem so jima zavezali oči, da se jima ni zvrtelo, deset minut njunega gibanja pa je bilo potrebnega za dvig enega vedra vode.
Lani so se po jašku vodnjaka s pohodnim kolesom spustili arheologi. Nadaljnje raziskave vodnjaka bi bile še dobrodošle. Delovni načrt zanje je že izdelan.
Orožje italijanske vojske
O vodnjaku obstaja tudi zgodba, ki ga povezuje tudi z drugo svetovno vojno. V času fašistične okupacije Ljubljane je bila na gradu italijanska vojska. Ob kapitulaciji Italije pa naj bi ob svojem umiku v zajemalnik ob stranskem kostanjevem drevoredu zmetali precej orožja. To sicer za zdaj, saj raziskave vodnjaka do konca njegove globine še niso bile narejene, ne velja za zgodovinsko dejstvo, temveč ustno izročilo.
Pogled od zgoraj navzdol
Obstaja namreč skica prereza vodnjaka iz leta 1915, na kateri jašek v globino meri 115 metrov, danes je ta skoraj pol krajša. Zato vprašanje, kaj je pod njegovim cementnim dnom, ostaja še odprto.
Peterokraki grajski stolp
V drugi polovici 15. stoletja, ko je današnji grad nastal, je bil sprva vhod v srednjeveško trdnjavo čez Peterokraki stolp, kar je mogoče skozi vstopni lini videti še danes.
Večja vrata so bila za konje in kočije, manjša za pešce.
Izbočeni del v vogalu med stavbama je nekdanje grajsko stranišče. Pod njim je bil izhod iz skrivnega vodnjaka, kar je bila še ena od varnostnih strategij v utrdbi.
Srednjeveški ljubljanski grad je bil zgrajen iz ruševin Emone, kar je mogoče videti še danes, pokaže zgodovinar Marko Brunskole. To je na Peterokrakem stolpu mogoče videti na več mestih.
2