Petek, 16. 12. 2016, 18.17
6 let, 7 mesecev
Grad, ki mu je ime dal bujno rastoči hmelj #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,90
6
Grad Hmeljnik na Dolenjskem, v bližini Novega mesta, je iz 12. stoletja. Velja, da je ime dobil po bujno rastočem hmelju v okolici. V daljni preteklosti so ga upravljali hmeljniški vitezi.
Letnica 1217 je tista, ko grad Hmeljnik na Dolenjskem prvič omenjajo v pisnih virih, čeprav je nastal že prej, v 12. stoletju. Vzpenja se na gozdnatem pobočju, danes nad glavno cesto med Novim mestom in Ljubljano.
Zgradili so ga kot družinski grad za hmeljniške viteze. V naslednjih stoletjih so se nato vrstili številni drugi lastniki. V 15. in 16. stoletju je bil v lasti Črnomaljskih grofov, pozneje Auerspergov, od leta 1876 do konca druge svetovne vojne pa je bil v rokah družine Wamboldt.
Med drugo svetovno vojno so ga požgali, njegove ruševine pa nato leta 1958 še minirali.
Utrdba v obdobju turških vpadov
Dolenjski plemiški objekt, ki danes bolj ali manj propada, je pomemben, ker je eden od najstarejših gradov pri nas, izvira iz romanskega obdobja. Iz tega časa ga spremlja tudi obrambno obzidje.
V poznem srednjem veku so ga prezidali, dodali so mu še en stolp, nastala pa je tudi grajska kapela. V zadnji četrtini 15. stoletja so zaradi nevarnosti turških vpadov zgradili dvojno, s stolpi in dvižnim mostom utrjeno obzidje.
Renesančna rezidenca
Okoli leta 1560, ko je bil grad v lasti Hansa Črnomaljskega, ta je veljal za humanistično razgledanega, je grad dobil svojo podobo renesančne rezidence. Del te je bilo tudi reprezentativno arkadno dvorišče.
Dvonadstropni južni trakt, ki je bil v tistem času novogradnja, so v notranjosti krasili poslikava in leseni stropi. Preuredili so tudi zunanji obrambni obzidji. Na vzhodni strani so ga utrdili z dvema okroglima obrambnima stolpoma, v jugozahodnem vogalu pa so pozidali gospodarsko poslopje. V tem obdobju je nastal tudi vrt.
Po tem so se v naslednjih stoletjih zgodile zgolj manjše spremembe, leta 1876 pa je takrat precej zapuščeni grad doživel tudi temeljito prenovo v okviru spomeniškovarstvenih načel. Takrat je bil v rokah družine Wamboldt.
Homeopatija na gradu
Z gradom in njegovimi lastniki pa je povezana tudi zanimivost. Baronica Maria Wamboldt, ki je v njem živela med letoma 1876 in 1915, je konec 19. in v začetku 20. stoletja delovala kot homeopatinja. Zdravila je ljudi in prašiče. K njej so prihajali iz vse Dolenjske.
Zdravilec je bil tudi njen mož baron Franc Wamboldt (1829-1908).
Različna obdobja gradu
Grad, ki ima danes status kulturnega spomenika državnega pomena, je tako preživel različna obdobja. V rokah različnih lastnikov so se dogajali tudi različni posegi vanj: od preureditev do dozidav kot tudi rušenj in propadanja.
Zdaj je v državni lasti, za zdaj je še vedno zapuščen in prazen.
6