Hribi v okolici Ljubljane, ki jih boste zlahka osvojili

V oddaljenosti največ 50 kilometrov od Ljubljane je kar nekaj možnosti za lažje pohode, če te poleti združimo še s kakšnim skokom v katerega izmed slapov, na primer v Pekel pri Borovnici, je izlet tako lahko še prijetnejši.

Med možnostmi za hojo v hrib je poleg tistih že dodobra razširjenih, kot je pohod na Šmarno goro, Jakoba ali Rašico, še veliko tistih, ki niso tako poznani. Med izletniki ne nujno tako razširjeni.

Ne prezrite:

• Slovenski biolog razkriva 60 skritih biserov Slovenije, ki vabijo na enodnevni izlet
• Slovenija niso samo Ljubljana, Bled in Piran
• S kolesom po Ljubljani, najlepši kotički in najlepše poti #video
• 11 idej za kolesarski izlet po Sloveniji
• TOP 10 slovenskih vinskih destinacij

Na Trebni vrh po Bargini gozdni učni poti

Trebni vrh, ki pravzaprav niti ni pravi vrh, glede na to, da gre za neizrazito najvišjo točko na vrhu planote. Višinske razlike je od izhodišča na 300 metrih in cilja, ki je na 581 metrih, tako 280 metrov. Od Ljubljane pa je ta izletniška točka oddaljena 47 kilometrov.

Začetek poti na Trebni vrh, ki se vzpenja nad Trebnjim na Dolenjskem, pod njim pa se odpira pogled na vasico Vrhtrebnje, označuje tudi izhodišče Baragine učne poti. Vendar pa se poti ločita po približno desetih minutah, kjer sledimo markacijam, ki nas pripeljejo na vrh.

Ob daljši poti, saj sta urejeni dve poti, se sprehodimo tudi mimo vhoda Male in Velike jame. Daljša je na levi strani.

Od Kozlovske sodbe do Jurčičeve rojstne hiše

Le 24 kilometrov iz Ljubljane, od Višnje Gore do Muljave ali Krke, pelje Jurčičeva pot. Pokrajina na njej je slikovita, med hojo se menjavajo travniki, gozdovi, potoki, njive, vasi in zaselki. Višinske razlike je 250 metrov, pot pa lahko začnemo na železniški postaji v Višnji Gori.

Od tam se naprej povzpnemo na Polževo, od tam pa pripešačimo v Muljavo, Jurčičev rojstni kraj. Od tod tudi ideja za Jurčičevo pot, saj si lahko na cilju ogledate tudi njegovo rojstno hišo. Pa seveda ne le to, glede na to, da je Jurčič svojo Kozlovsko sodbo postavil prav v Višnjo Goro.

Od postrvi pod slapove

Borovnica ni daleč od Ljubljane, le 23 kilometrov. Tako malo, a dovolj, da se tam odpre svojevrsten svet, poln slapov, ki so jih poimenovali Pekel.

Na začetku pohoda stoji istoimensko gostišče, ki je leta slovelo po postrvih, ki jih imajo na jedilniku. Tu se lahko ustavite ob povratku, po tem, ko se med varovali, lestvah in brveh sprehodite po poti.

Poleti je tukaj še posebej osvežilno, resda pa pot zaradi strmin ni najbolj preprosta, pravzaprav je zahtevna in zato ni za vsakogar. A nič ne de, približno sedem kilometrov stran je Tehniški muzej Slovenije Bistra, ki ga je vredno videti.

Če se torej ne boste odločili za strmo vzpenjanje, je tako na tem koncu, dobre štiri kilometre iz Vrhnike, muzej, ki poleg gozdarske, lesne, lovske, ribiške in drugih stalnih zbirk predstavlja tudi veliko število starih avtomobilov. Prednost tehniškega muzeja je tudi njegova okolica – zelena in zaradi vode sveža. Tam si lahko privoščite kavo, pa tudi krajši sprehod.

Gora čarovnic

Kaj pa gora čarovnic nad Cerkniškem poljem? Slivnica, hrib sredi notranjskega kraškega sveta, ki že od nekdaj buri domišljijo. Za domovanje coprnic so jo razglasili, ko naj bi tja menda prihajale s hrvaškega Kleka. O njihovem rajanju tik pod vrhom je pisal že Valvasor.

A ta nezahtevna pot z vrhom na 1114 metrih in izhodiščem na 565 metrih ne buri le domišljije, temveč lahko navdušuje tudi z razgledi. Slivnica je travnata, zaradi česa lahko pogled seže daleč.

A to še ni vse, glede na to, da začnemo pot v Cerknici, je tu še vsaj en razlog za izlet – Cerkniško jezero, katerega magičnost si je vredno ogledati v vseh delih leta. S Slivnice ga je še kako dobro opazovati.

Velika planina z Volovljeka

Za vzpon na Veliko planino je več možnosti. Iz Kamniške Bistrice je pot zahtevna, vendar se je vedno mogoče odločiti, da nanjo pridemo z žičnico in si tako pohajkovanje po njej privoščimo šele na vrhu.

Z vzhodne strani je pot na Veliko planino veliko bolj obvladljiva, nezahtevna. Višinske razlike je 470 metrov, izhodišče je na 1200 metrih, pohod pa končamo na 1666 metrih.

S prelaza Volovljek je mogoče priti celo po cesti.

Ne prezrite:

• Štajerski hribi, ki jih lahko osvojite brez muke
• Dolenjski in zasavski hribi, ki jih osvojite že z malo truda
• Primorsko-notranjski hribi, ki jih osvojite z lahkoto