Petek, 22. 3. 2019, 19.26
5 let, 1 mesec
To je most v Ljubljani, ki je unikat v svetovnem merilu #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,93
5
Trnovski most, ki povezuje Trnovo in Krakovo ter vodi do Trnovske cerkve, je s svojim drevoredom unikat v svetovnem merilu. Njegov avtor, arhitekt Jože Plečnik, je z njim zasnoval "trg na reki", predstavlja pa tudi začetek kopne mestne osi, ki povezuje Trnovo z mestnim središčem vse do Kongresnega trga.
"Trnovski most je sam po sebi prelepa arhitektura, ki ima še to izvirno lastnost, da je dal Plečnik na most zasaditi breze in grmičevje. (…) Ideja za drevored na mostu je njegova izvirna domislica; doslej se ni našel še nihče, ki bi opozoril na kakšen starejši zgled, ki bi ga morda Plečnik poznal," pravi poznavalec arhitektovega dela in življenja Peter Krečič, ki je tudi avtor nedavno izdane izčrpne biografije Plečnik: Živeti za popolnost.
In dokler tega kdo prepričljivo ne ovrže, kot pravi umetnostni zgodovinar in kritik Krečič, velja, da je most z drevoredom v Ljubljani unikat v svetovnem merilu.
Plečniku se je pri tej potezi zdelo pomembno, da poveže kostanjeva drevoreda na nabrežjih Gradaščice vzhodno od mesta na prostorsko branje niza dreves na mostu, tudi opozori sogovornik.
Trnovski most, zgrajen med 1929 in 1932, je osrednja točka Plečnikove preureditve obrežij Gradaščice in je tudi začetek kopne mestne osi, ki povezuje Trnovo z mestnim središčem vse do Kongresnega trga.
Trg pred cerkvijo
Kot je v svojem članku Plečnikovi mostovi: Kako je Plečnik reko približal mestu zapisal prav tako arhitekturni teoretik Andrej Hrausky, so vsi Plečnikovi mostovi v Ljubljani nekaj posebnega, ker presegajo svojo osnovno namembnost.
Posebnost Trnovskega mostu pa je ob že omenjenih brezah, ki rastejo na njem, tudi njegova zasnova kot trga pred cerkvijo. O tem priča njegova širina, ki meri 17 metrov.
Z mostom je arhitekt povečal prostor pred cerkvijo, a kot poudarja Peter Krečič, pri tem ne gre spregledati "morda najpomembnejšega: Trnovski most je od polkrožnega podija pred cerkvijo pomembna arhitektura na Plečnikovi poti osvajanja mesta po njegovi kopni osi, ki veže njegovo domovanje prek Emonske in Vegove ceste s Kongresnim trgom in njeno žal neuresničeno potezo s podaljškom tako imenovanega Južnega trga.
Posebnost mostu, unikat v svetovnem merilu, je drevored, ki raste na njem.
Javna površina nad reko
"Arhitekturni teoretik Camilo Sitte je v svoji knjigi Umetnost oblikovanja mesta zapisal, da pred vsako cerkev ali javno palačo v mestu sodi obširen tržni prostor, na katerem lahko potekajo veliki javni dogodki na prostem," v kontekst Plečnikov Trnovski most postavlja arhitekt, tudi avtor mostov Peter Gabrijelčič.
"V tem smislu razumemo tudi željo arhitekta Plečnika," nadaljuje, "da je želel s trgom pred Trnovsko cerkvijo ustvariti pomembno javno površino na izteku njegove urbanistične poteze, ki sega vse do Južnega trga (območje za Kazino) prek parka Zvezda in Vegove ulice do Trnovske cerkve.
Veščina dvoumnega oblikovanja
Kratek in širok most, kot pravi Gabrijelčič, je Plečnik s "svojo veščino dvoumno oblikoval tako, da ga je mogoče videti enkrat kot trg pred cerkvijo (oziroma nad reko) in drugič kot most čez Gradaščico. (…) Da bi bila dvoumna igra pomenov novega mostu še večja, je Plečnik na mostu zasadil dvojni špalir brez in ga s tem pojavno in simbolno še bolj usidral v percepcijsko sliko sistema mestnih trgov".
"Trnovska para nizkih piramid na vogalih mostu sta za tistega, ki se cerkvi bliža z Emonske ceste, optična povezava s konicama dominantnih trnovskih zvonikov," pravi poznavalec Plečnikovega dela in življenja Peter Krečič.
Predstava, da drevesa in most ne sodijo skupaj
Razlog za edinstvenost mostu, na katerem rastejo drevesa, je, kot pravi Peter Gabrijelčič, verjetno v zakoreninjeni predstavi, da most in drevesa ne sodijo skupaj, na primer zaradi problemov vzdrževanja, konstrukcijskih problemov in cene, saj je most v takšnem primeru širši.
Arhitekt pravi, da je bilo v novejšem času sicer kar nekaj mednarodnih natečajev, s katerimi so iskali takšno rešitev za ta arhitekturni povezovalni element dveh strani, vendar do uresničitve po njegovem vedenju še ni prišlo.
Na sredini mostu je tudi kip sv. Janeza Krstnika, ki je zaščitnik Trnovske cerkve in je delo kiparja Nikolaja Pirnata.
Piramide in Krstnikov kip
Del Trnovskega mostu so tudi piramide, ki jih je Plečnik z različnimi funkcijami postavil tudi po drugih delih mesta. "Trnovska para nizkih piramid na vogalih mostu sta za tistega, ki se cerkvi bliža z Emonske ceste, optična povezava s konicama dominantnih trnovskih zvonikov," pravi Krečič. Vitka piramida sredi ograje na vzhodni strani pa je nosilec grozda svetilk mostu, še dodaja.
Na sredini mostu je tudi kip sv. Janeza Krstnika, ki je zaščitnik Trnovske cerkve in je delo kiparja Nikolaja Pirnata. "Da bi arhitekt opazovalca opozoril, da stoji tudi na mostu, je postavil na izmaknjen podstavek na temenu mostnega loka kip Janeza Krstnika, ki pojavno tone v globino in s tem posredno nakaže na prisotnost reke," še na skulpturni element opozori Peter Gabrijelčič.
Ljubljana pred gradnjo Plečnikovega mostu čez Gradaščico, ki povezuje Trnovo in Krakovo.
Gradnja Plečnikovega Trnovskega mostu.
Preberite še:
5