Četrtek, 19. 1. 2017, 4.01
6 let, 6 mesecev
Gostilna Čubr: pohane piške in degustacija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,28
V Križu pri Komendi je tradicionalna predmestna oziroma vaška gostilna, ki s ponudbo poskuša preseči povprečje velikih mesnih plošč.
Za zgornjo trditev je kar nekaj dokazov, recimo široka ponudba iz morskih in rečnih voda, žganice, ki navadno v domačih gostilnah ne presežejo povprečja sosedovega žganja, in degustacijski meni, ki smo ga naročili na tisto hladno sobotno popoldne po petkovem snežnem neurju.
Gostilna Čubr
Križ 53, 1218 Komenda
Telefon: 01 834 11 15
Gostilna je bila razprodana, kot je menda vedno ob sobotah, posedli so nas k manjši mizi pri točilnem pultu, ki sta nam jo odstopila dva domačina in s takšno potezo ostala brez naslednje pijače. Zdi se, da to v razmerah, ki jih je kazala vaška cesta, niti ni bilo slabo. Začeli smo z Isteničevo penino No. 1 in viljamovko, da se ogrejemo, seveda, in se lotili proučevanja jedilnega lista.
Vinskega namreč nimajo, pravzaprav ga nikoli niso imeli, goste, ki jih ponudba na kozarec (cviček, rumeni muškat, refošk, renski rizling, sauvignon) ne zadovolji, odpeljejo v klet, kjer si ob pomoči osebja izberejo nekaj bolj zanimivega, buteljko, seveda. Čeprav se zdi, da je klet že videla boljše čase, je v njej mogoče najti veliko briških in vipavskih imen, od štajerskih vin je največ Verusa, imajo pa tudi nekaj zamejcev in celo kakšno francosko vino je mogoče spiti.
Za slabih 50 evrov smo izbrali Simčičev sauvignon 2014 iz serije Opoka in se vrnili za mizo, kjer se je v popolnoma polni gostilni začela degustacija. Resnici na ljubo povsem drugačna, kot so jo imeli slavljenci v jedilnicah, kamor so nosili velike plošče. Mi smo dobili pet jedi za 31 evrov s pozdravi in slovesom vred.
Ovsena "rižota" s črnimi trobentami je bila pozdrav iz kuhinje in obenem ena najboljših jedi tega dne.
Iz kuhinje so pozdravili z eno boljših jedi popoldneva, šlo je za ovseno "rižoto" s črnimi trobentami. Bilo je je zgolj za žlico ali dve, ampak jed bomo nekoč, ko bo čas, naročili v njeni polni obliki.
Morski tris: z leve proti desni sipa v solati, brancinov tatarec in ribja pašteta
Da bi dokazali, da Čubr ni (samo) gostilna za pohane piške, so izbrali morski tris s sipo v solati, ribjo pašteto in brancinovim tatarcem s postrvjim kaviarjem na zelju z majonezo. Nič posebnega v primerjavi z naslednjo jedjo, pehtranovo juho. Zel, ki smo je običajno vajeni v sladkih kombinacijah, se je izjemno obnesla v gosti, a ne preveč nasitni juhi s skutnim žličnikom.
Pehtranova juha, še ena od naših favoritinj iz Čubrove kuhinje
Čestitke kuhinji, smo si mislili in razmeroma dolgo čakali na prvo toplo predjed: velik raviol z bučnim nadevom, jagenjčkovimi kroglicami in omako s tartufi. Bolj ustvarjalen recept za testenine, kot smo jih vajeni v okoliških gostilnah, pa ni bil nič v primerjavi s kostanjevim sorbetom, ki se je izkazal za presenetljivo osvežilnega - ob kostanju je bila v sorbetu slovenska vodka, pod njim je bila jabolčna čežana, na njem pa slivova polivka.
Kostanjev sorbet na jabolčni čežani
Glavne jedi je napovedala zvrst cabernet sauvignona in merlota Sixty iz koprske kleti. Ni slabo, kadar se na Obali pri rdečih vinih za hip oddaljijo od refoška, smo razmišljali, ko je na mizo prišla dvojna doza teletine, na eni strani telečji file, na drugi telečja pečenka. Veliko mehkega in okusnega mesa, le za okras nekaj krompirčkov ter bučk, brokolija in paprike.
Za glavno jed so ponudili več možnosti, tako ribjih kot mesnih. Telečji file se je izkazal za dobro odločitev.
Da, pri Čubru znajo kuhati, primerjamo ga lahko s Kirnom in podobnimi mojstri na razdalji od 20 do 30 kilometrov iz Ljubljane proti Gorenjski, Notranjski ali Dolenjski. Je pa velika razlika v ponudbi, ki je ne ponujajo v degustacijah. Imajo namreč kar preveč jedi, da bi zadovoljili vse, kar si množica zaželi: karpačo, žolca, hobotnica, gosja pašteta, žabji kraki, ričota, žlinkrofi, morski sadeži, morske ribe, postrvi, kalamari, pečenke, krače, zrezki, bifteki in ocvrt piščanec ...
Mi smo se medtem že ozirali za sladkim, prinesli so nam tris sladic: panakoto, creme brulee z mandarino ter tortico iz bele in temne čokolade, potem pa vse skupaj zabelili z majhnimi posladki za slovo.
Tris sladic: v ozadju panakota, pred njo čokoladna rezina, povsem v ospredju creme brulee
Naše omizje je utrujeno predlo, medtem ko so v jedilnicah po tihem že prepevali. Še požirek Pilona je bil v steklenici iz leta 1972, počasi smo ga posrkali.
Povzetek
Stara gorenjska gostilna, ki jo je treba postaviti za stopnjo više od klasičnih primestnih hranilnic. Morda je nerodno, ker ponujajo praktično vse, kar ponujajo gostilne na takšnih lokacijah, a če je treba, znajo v kuhinji sestaviti zanimivo in ustvarjalno degustacijo.
Vinska ponudba je za odtenek manj široka, kot je bila pred leti, da ne rečemo pred krizo službenih kartic. Klet je sicer zanimiva, a počasi bi vseeno veljalo stvari zapisati, da bi se izognili potovanju skozi kuhinjo.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
