Sreda, 14. 9. 2016, 22.45
6 let, 7 mesecev
V videoteki DKino!
Frankofonija (Francofonia)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Za zlatega beneškega leva nominiran film Aleksandra Sokurova o nenavadnem zavezništvu med direktorjem muzeja Louvre in nemškim oficirjem, ki sta med nacistično okupacijo Francije uspela zaščititi neprecenljivo muzejsko zbirko.
Pripoved o dveh izjemnih možeh: o Jacquesu Jaujardu, direktorju muzeja Louvre v Parizu, in grofu Franziskusu Wolff-Metternichu, nacističnem oficirju med nemško okupacijo Francije.
Možakarja z nasprotnih strani se morata za skupno mizo spoprijeti z vprašanjem ohranjanja neprecenljivih muzejskih zbirk v Louvru med drugo svetovno vojno, zato skleneta zavezništvo, ki presega vojne delitve.
Film raziskuje razmerje med umetnostjo, močjo in Louvrom kot človeško civilizacijo v malem ter se sprašuje, kaj nam umetnost pove o ljudeh v trenutku, ko so ujeti v enega najbolj krvavih sporov v zgodovini človeštva.
"Evropo sem vedno doživljal kot trdno, dolgoživo družino s tradicijo. Kultura je temeljni kamen te družine. Evropske države so ustvarile veličastno, sijajno kulturo, kjer se glasba, likovna umetnost in literatura združujejo v homogeno celoto.
Trdno verjamem, da sta Francija in Nemčija kot sestri. Imata različna značaja, včasih se sporečeta in njun odnos je pogosto težaven. Naš film se osredotoča na njune bolj uspešne plati. V trenutku konflikta sta ti dve junakinji uspeli najti skupen jezik." Aleksandr Sokurov, režiser in scenarist filma
Izjave kritikov:
"Frankofonija je v resnici meditativni esej na temo neločljive povezanosti umetnosti in naroda, /.../ psevdodokumentarec o odnosu do umetnosti ter rekviem vsem artefaktom, ki so bili uničeni v tisočletnih vojnah." Simon Popek, Ekran
"Frankofonija je fascinanten esej in meditacija na teme umetnosti, zgodovine in tega, kako človeštvo vidi samo sebe." Peter Bradshaw, The Guardian
"V sodelovanju z znanim direktorjem fotografije Brunom Delbonnelom je Sokurov ustvaril bogato in raznovrstno paleto tekstur in odtenkov, ki ponujajo vedno nove vizualne užitke." Jay Weissberg, Variety
"Sokurov pred kamero postavlja mojstrovino za mojstrovino, od devet tisoč let starega moškega kipa do Mona Lize in Krilate zmage. V sobi, posvečeni asirskim skulpturam in frizom, pa stopi v ospredje ideja, da ohranjati umetnost pomeni ohranjati civilizacijo. Sokurov se vzdrži nadaljnjih komentarjev na to temo; modro, saj bi bili povsem odveč." Deborah Young, The Hollywood Reporter
Portret avtorja
Komunistična partija Sovjetske zveze je delo Aleksandra Sokurova ves čas sprejemala negativno in sovjetski cenzorji dolgo niso dovolili predvajanja režiserjevih del. Domače in mednarodno občinstvo si je številna njegova zgodnja dela lahko ogledala šele v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Do danes je Sokurov posnel že več kot petdeset filmov, tako igranih kot dokumentarnih. Med nekatere njegove najbolj znane celovečerce sodijo Somrak (1988), Drugi krog (1990), Mati in sin (1997), Skrite strani (1993), Moskovska elegija (1987), Peterburška elegija (1989) in Moloh (1999).
Leta 1995 je Evropska filmska akademija Sokurova uvrstila na seznam stotih najboljših režiserjev svetovne kinematografije. Za svoje filme je prejel številne mednarodne nagrade, leta 2011 za Fausta tudi zlatega leva v Benetkah.
Frankofonija je zadnji v vrsti "muzejskih filmov". Njegov predhodnik, Ruski zaklad (2002) – mojstrska formalna bravura, posneta v enem samem neprekinjenem kadru – je bila posvečena sanktpeterburškemu Ermitažu.
Napovednik filma Frankofonija:
Videoteka DKino na televiziji Telekoma Slovenije: programsko mesto 5.
Film je na voljo tudi v spletni videoteki DKino na www.tvin.si.
• Sol Zemlje (The Salt of the Earth)
