Štajercem (še) niso znali pojasniti, zakaj bi se odrekli Zlati lisici

Zlata lisica tudi leta 2021? Foto: Sportida

Dan po tem, ko se je izvršilni odbor Smučarske zveze Slovenije dotaknil tudi negotove prihodnosti Zlate lisice, so Mariborčane zmotili nekateri medijski zapisi o izpadu iz koledarja svetovnega pokala. To se resda še ni zgodilo. Slovenska ženska tekma svetovnega pokala je trdno zasidrana v koledar nove sezone (6. in 7. januar 2018) in obenem tudi v že obravnavanih načrtih koledarjev za nadaljnji dve zimi (1. in 2. februar 2019, 15. in 16. februar 2020). Gre za edine dokumente, dostopne javnosti.

Res pa je, da v delovnih gradivih za koledar sezone 2020/21 Maribora ni več, kar organizatorji Zlate lisice vedo že nekaj časa. Gre za sezono, v kateri naj bi zaživela smučarska reforma, po kateri med drugim kombinacija ne bo več uradna disciplina, ob vitkejšem svetovnem pokalu pa naj bi bilo na sporedu več paralelnih mestnih tekem in preizkušenj na novih prizoriščih, ki odpirajo nove trge. Bi torej lahko bila žrtev sprememb tudi Zlata lisica?

Odgovora (še) niso dobili

Pod Pohorjem verjamejo, da gre zgolj za idejo, ki bo predmet smučarske razprave. "Tudi sam sem vključen v delovne skupine, v katerih že več let poudarjamo, da so spremembe nujne. Govorimo o bolj atraktivnih in razumljivih tekmah. Jasno, to za seboj prinaša tudi razmišljanja o prilagoditvi klasičnih tekem in spremembah v koledarju. Zakaj je v grobem načrtu za sezono 2020/21 izpadel prav Maribor? Ne znam odgovoriti. Tudi pravega odgovora pri odgovornih, na čelu z direktorjem ženskega svetovnega pokala Atlejem Skaardalom, nisem dobil. Vem pa, da je bil koledar narejen v naglici, predvsem pa še zdaleč ni dokončen," pojasnjuje Srečko Vilar, ki že debela tri desetletja deluje kot generalni sekretar organizacijskega odbora mariborske Zlate lisice.

Srečko Vilar že za oktober napoveduje bolj optimistične vesti. Foto: Sportida

Odpovedi niso razlog?

So morda razlogi za manj stabilen mariborski status lahko skrivajo v težavah, ki so Štajerce pestile v zadnjih letih? Ni skrivnost, da sta se tako SK Branik kot tudi ŠC Pohorje znašla v stečaju, za nameček pa so mestu ob Dravi ponagajale vse toplejše zime. Zaradi skromne nadmorske višine prizorišča (štart veleslaloma 740 metrov nad morjem, cilj pa 400 metrov nižje) in visokih temperatur je namreč Pohorje v zadnjih sedmih letih od predvidenih 14 gostilo le sedem preizkušenj.

"Ne, to zanesljivo ni razlog. Še več, zadnji tekmi sta bili pri FIS označeni kot eni od najboljših v sezoni 2016/17. Poleg tega pa pri FIS tudi vedo, da organizatorji zelo dobro sodelujemo z novimi upravljavci smučišča," odgovarja Vilar in dodaja, da so se v slovenskih smučarskih krogih po prvih znamenjih že zganili. "V organizacijskem odboru, pri Smučarski zvezi Slovenije in seveda tudi v mariborski lokalni skupnosti nismo ravnodušni, ko nekdo omeni, da se poigrava z mislijo, da bi mestu odvzeli tekmo. Pred nami so pomembni tedni. Že na tradicionalnem jesenskem srečanju FIS v Zürichu moramo odgovorne seznaniti z močnimi argumenti, ki pričajo o tem, da Maribor preprosto mora ostati v svetovnem pokalu," pojasnjuje prvi mož mariborskih tekem.

Paralelna tekma na Pohorju?

"Več kot 54-letna tradicija, članstvu v Club 5+ … 'Mesa' je toliko, da ne verjamem v svetovni pokal 2020/21 brez Maribora," dodaja Vilar, ki vztraja pri klasičnem pohorskem programu, torej z veleslalomom in slalomom. Vseeno pa v drugem največjem slovenskem mestu že razmišljajo tudi o novih trendih. Prepričani so namreč o tem, da proga in bližina mesta ponujata lepo priložnost za sodobne paralelne tekme. A to je, kot poudarja generalni sekretar, tema za nov pogovor. "Najprej moramo rešiti klasični program …"