Nedelja, 29. 1. 2017, 19.15
6 let, 6 mesecev
Slovenci v tujini: Rok Flander
Kraj, ki ga je vzljubil zaradi vetra in valov, mu je prinesel več kot to: tudi ženo in družino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,78
Deskar Rok Flander je včeraj zaprl poglavje, posvečeno vrhunskemu športu. Danes odpira novo: povezano bo z mlado družinico in negovanjem turizma na otoku Mavricij ob vzhodni obali Afrike, ki se ga v turističnih katalogih praviloma drži vzdevek rajski. Pa je res?
Ljubezen med koščkom paradiža v Indijskem oceanu – turistične brošure ga opisujejo kot pravi kraj za sanjski dopust in priljubljen kotiček za skok v zakonski stan – ter ljubiteljem snega, valov in vetra Rokom Flandrom ima dolgo zgodovino. Sega v leto 2006, ko je takrat 27-letni športnik prvič obiskal to oazo sredi oceana.
Otok z vsemi atributi rajskega: peščene plaže, turkizno morje, ...
Zaradi valov se je tja pogosto vračal in si tam ustvaril svojo pripravljalno bazo. Na otok pa ga je vabil še dodaten motiv: simpatična temnolaska Gabriela, s katero sta se spoznala pred šestimi leti, se nato poročila in si ustvarila družino. Hčerka Jade, ki je pred kratkim v Avstriji prvič spoznala sneg, je stara 14 mesecev.
Tudi na poslovilni tekmi na Rogli sta ga spremljali hčerka Jade in žena Gabriela.
Mavricij - vzor za nastanek nebes
Da je Mavricij nekaj posebnega, trdi vsak, ki ga obišče. No, vsaj vsi, s katerimi smo se pogovarjali. Nič čudnega, tudi pisatelj in humorist Mark Twain ga je častil. Povzdignil ga je kar v nebesa.
"Bog je najprej ustvaril Mavricij, šele nato nebesa. In nebesa je naredil takšna, kot je Mavricij," je menda izjavil pred več kot sto leti.
Turistični katalogi ga opevajo kot mozaik rajskih peščenih plaž, turkiznega morja in enega od največjih koralnih grebenov na svetu. Obljubljajo čudovit podvodni svet, ki bo prava paša za oči med ljubitelji potapljanja in snorkljanja.
Pravi kraj za zaljubljene mladoporočence – tudi Gabriela in Rok sta se vzela na otoku, a časa in priložnosti za tako značilni obred na plaži še ni bilo – in še in še. Pa je res vse tako?
Ne prezrite:
Na eni strani betonsko mravljišče ...
... na drugi hindujski templji.
Gosto poseljen otok z več kot milijonom prebivalcev in dvema milijonoma turistov na leto
Lahko je, a ne na vsem otoku. Ta je namreč precej, po besedah našega sogovornika celo preveč poseljen. Na površini 2.040 kvadratnih kilometrov (Slovenija jih ima 20.022) živi kar 1,2 milijona prebivalcev (v Sloveniji nekaj več kot dva milijona).
Turiste na Mavricij privabljajo tudi peščene plaže, ki se raztezajo med Grand Baie in Mahebourgom.
Kotiček, kjer večji del leta preživi tudi 37-letni Flander z družino, do zdaj je bil razpet na relaciji Slovenija–Mavricij, pa je poglavje zase. Takšen, ki bi ga želeli ohraniti čim bolj zase.
"Ta del otoka (One Eye) je namreč pod zaščito Unesca in, razen nekaj res luksuznih kompleksov in stanovanjskih hiš, ni poseljen.
V tej mikroskupnosti se zbirajo ljudje z vsega sveta in to mi zelo ustreza. Ni omejenosti, obremenjenosti z lokalnim okoljem. Vsak ima svoja znanja in ideje in je toliko bolj zanimivo. Smo iz različnih držav sveta, pestra pa je tudi narodnostna struktura domačinov," je z življenjem, umaknjenim od hektike sodobnega življenja, zadovoljen svetovni deskarski prvak iz leta 2007.
Preberite še:
-> Ko spregovoriš francosko, te vzamejo za svojega
-> Nekdanji smukač, ki vzgaja mlade Vikinge
-> Nizozemska mojstrica borilnih veščin, ki jo je v Slovenijo pripeljala ljubezen
Človeški babilon
Struktura prebivalstva na otoku je zelo pisana. Na Mavriciju živijo ljudje indijskih in afriških korenin (kreoli), potem so tam svetlopolti Mavricijani (Francozi, ki so pred leti imigrirali na otok), Kitajci ter muslimani.
"No, na koncu smo pa še mi, 'exparti', tujci, ki tam živimo zaradi posla ali deskanja, in turisti. Otok jih na leto obišče približno dva milijona," pravi Flander, ki je ohranil slovensko državljanstvo, njegova žena, po materini strani etiopskih korenin, po očetovi pa kitajskih, pa ima poleg mavricijskega še francosko, saj je zaradi očetove službe tam preživela velik del življenja. .
Prebivalstvo Mavricija je zelo pisano. Tudi Flandrova žena Gabriela ima zanimivo družinsko deblo, del korenin izvira na Kitajskem, del pa v Etiopiji.
Angleško, kreolsko ... Razume večino, govori slabše
Uradni jezik v tej mikroskupnosti je angleščina, sporazumevajo se tudi francosko, z lokalnimi prebivalci pa v kreolščini. "Razumem večino, govorim pa tudi, vendar bolj slabo," priznava sveže upokojeni športnik, ki ga skoraj vsak teden na Mavriciju obišče kak Slovenec.
Tja jih privabijo predvsem valovi, ki na tem delu otoka ponujajo eno od petih najboljših lokacij za tako imenovani windsurfing, jadranje na deski na svetu.
Rok Flander v svojem najljubšem deskarskem kotičku na svetu:
"Prednost te lokacije je v tem, da so pogoji tam skoraj skozi vse leto odlični, medtem ko so drugje le nekaj mesecev v letu. Deskamo na koralnem grebenu, kjer sicer obstaja bojazen, da se pri padcu ob stiku s koralami poškoduješ, večkrat so tam opazili tudi morske pse, a nas za zdaj pustijo pri miru," se smeji dolgolasec iz Dragočajne, ki je kar 18 let vztrajal v vrhunskem tekmovalnem športu.
"Če se želiš ukvarjati z jadranjem na deski, moraš biti zelo povezan z naravo. Včasih traja ves dan, da dočakaš pravi val … Imeti moraš občutek," pojasnjuje Flander. Da občutek ima, je nedvomno pokazal tudi na svoji zadnji tekmi, ki jo je odpeljal na domači Rogli. Tam je brez posebnih priprav dosegel 17. mesto in za las izpustil priložnost za nastop v odločilnih bojih. Žan Košir je to pripisal njegovemu izjemnemu občutku za sneg in gibanje na deski.
V botaničnem vrtu Pamplemousses si turisti lahko ogledajo več kot 500 različnih eksotičnih rastlin.
Kaj pravijo turistični opisi?
Turiste na otok privabljajo predvsem peščene plaže, ki se raztezajo med Grand Baie in Mahebourgom, razkošen botanični vrt s 500 različnimi eksotičnimi rastlinami Pamplemousses, ki je le nekaj kilometrov oddaljen od glavnega mesta Port Louisa. Ogleda in časa vredni so tudi številni slapovi, pa ugasli vulkanski krater Trou aux Cerfs in narodni park Black River Gorges.
In kaj je realna slika?
Je lepo, a je v Sloveniji še lepše, pravi Flander. Tudi njegova žena bi se s tem verjetno strinjala, saj je ob omembi Bleda kar zavzdihnila od spominov, sama pa mu je dodala še Kranjsko Goro, ki jo je prav tako prevzela.
Kaj pa povsem vsakodnevno življenje? Kako je z birokracijo, na primer? "Na Mavriciju je vse zelo urejeno, a birokracija je zelo počasna," pravi Flander.
"Državi ne pravijo zaman afriška Švica. Tam je res vse urejeno, a deluje počasi. Če na primer v Sloveniji lahko v enem dnevu opraviš deset opravkov, lahko tam enega ali največ dva. Država je zelo varna, policija deluje, pravzaprav deluje vse," pravi.
Pa zdravstvo? "Bolnišnica je zastonj za vsakogar, a je na zelo nizki ravni, jaz tja ne bi šel," je priznal. Tudi po hudi poškodbi, ki jo je junija 2015 staknil med deskanjem (med padcem na glavo na jadro mu je počilo par vretenc) se je raje odločil za obisk zasebne klinike, te so tam na precej visoki ravni.
"Za temeljne zdravstvene storitve je poskrbljeno celo bolje kot v Evropi. Boljša je oskrba in obravnava, zdravniki in medicinske sestre si bolj prizadevajo. Stroški gredo na račun zavarovalnice, če si seveda zavarovan. Če nisi, pa si to težko privoščiš. Če se pojavi resen zaplet, se ljudje običajno raje odločijo za zdravljenje na 200 kilometrov oddaljenem otoku Reunion."
Rok se je navadil, da v bližini nima supermarketa in da se mora po dober kruh, tega v kulturi Mavricija ni, zapeljati do pol ure oddaljene trgovine. "Osebno brez težav shajam brez supermarketa. Vsak dan pri ribiču kupim svežo ribo, enako velja za meso, če ga že moram jesti."
Zelenjavo gojijo na domačem vrtu, a je premajhen, da bi zadostil potrebam družine in družinske restavracije, zato morajo po nakupih. Pri tem je treba biti pozoren. "Še posebej, če sadje in zelenjavo kupuješ na območju, kjer je ogromno hotelov in kjer ljudje, ki se ukvarjajo s pridelovanjem zelenjave, ne varčujejo s pesticidi in drugimi strupi. Tam v zvezi s tem ni nobenih posebnih uredb. V določenih pogledih je slabše kot v Sloveniji," poudarja.
Naj hrana? Hobotnica s cimetom.
Značilna mavricijska hrana vsebuje veliko riža in rezancev, značilnih za azijske dežele, ter morskih jedi, ki jih pripravijo z izdatnimi količinami karija in čilija.
"Celo s tako močnimi začimbami, da včasih sploh ne veš, kaj točno ješ," namigne ljubitelj valov, ki si hrano najraje pripravi kar sam, po lastni viziji, od mavricijske hrane pa mu najbolj tekne hobotnica. "Najljubša mi je hobotnica, skuhana s cimetom, videti je podobno kot golaž."
V turistične vode
Z ženo, ki je prej delala v filmski industriji – urejala je logistiko za potrebe tujih snemalnih ekip – nato pa zaradi vzgoje hčerke ostala doma (porodniški dopust na Mavriciju traja samo tri mesece), se bosta še bolj intenzivno posvečala turizmu, ki obsega restavracijo in urejanje nastanitev na tem eksotičnem otoku.
Z ženo se bosta posvečala turizmu na Mavriciju in v Sloveniji oziroma ju poskušala čim bolj povezati.
"Najin načrt je delovati v Sloveniji in na Mavriciju in to dvoje turistično povezati. Upam, da nama bo uspelo," se nadeja deskar, ki je za deskanje na snegu in jadranje na deski navdušil tudi ženo, upa, da mu bo uspelo navdušiti tudi hčer.
"Želim si, da bi nekoč vsi trije deskali. Deskali, ne jadrali na deski," je opozoril z nasmeškom.
