Petek, 1. 2. 2019, 19.10
5 let, 3 mesece
MARUŠA FERK PRED ZLATO LISICO
"Kot 30-letnica v telesu 20-letnice"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,53
"Povsod je treba smučati 100-odstotno. Ne le v Mariboru. Bilo pa bi lepo, če bi največ pokazala prav tu," pred nedeljskim slalomom za Zlato lisico razmišlja Maruša Ferk.
Pred 12 leti je prvič nastopila v svetovnem pokalu in prvič prišla do točk. Za nameček v veleslalomu, ki ga je na tekmovalni ravni nato opustila. Ta teden je minilo tudi 10 let od trenutka, ko je v družbi Marie Riesch in Lindsey Vonn stala na slalomskih stopničkah. Do danes tega podviga ni ponovila. Je pa prehodila pestro pot, prežeto z zdravstvenimi težavami in skakanjem med disciplinami. Zdi se, da se bo v zadnjih letih kariere, ki jo želi podaljšati do Pekinga 2022, borila predvsem med enojnimi količki. Tudi v nedeljskem delu 55. Zlate lisice.
V sredo je minilo 10 let od vaše edine uvrstitve na stopničke za zmagovalke. Veliko? Preveč?
Deset let je res veliko. Bolj kot leta me moti, da so to edine stopničke. Nekajkrat sem bila nato še zelo blizu. Preveč je bilo zapravljenih priložnosti. Naj jih naštejem le nekaj. Na kombinacijskem nastopu leta 2009 v Val d'Iseru sem se po dobrem smuku znašla v slalomskem krču. Leto pozneje me je na smuku v Crans Montani od stopničk ločila ena stotinka. Zakaj nisem stegnila roke v cilj? Tudi četrto kombinacijsko mesto iz Val d'Isera 2015 bi bilo lahko tretje, če bi trenirala več smuka. Najbolj svež boleč spomin pa me veže na olimpijsko kombinacijo iz Pjongčanga, kjer sem po smuku svojega življenja vse skupaj zapravila v slalomu. Kdo ve, morda bi bil potek moje kariere drugačen, če bi se že na eni od teh tekem položaj obrnil meni v prid.
Se še kdaj vidite v območju boja za stopničke?
Udarci so zame kot budilka. Tako sem se že v Pjongčangu odločila, da bom vztrajala do iger v Pekingu.
Na šestih klasičnih slalomih sezone je trikrat odstopila, v Flachauu je bila 14., v Leviju in Killingtonu pa 22.
A najprej Zlata lisica 2019. Prelomna točka sezone?
Javnost na to tekmo gleda kot na prelomno, ker je pač domača. Jaz pa želim v tej preizkušnji videti povsem običajno tekmo. Povsod je treba smučati 100-odstotno. Ne le v Mariboru. Bilo pa bi lepo, če bi največ pokazala prav v Mariboru.
S kakšno popotnico se podajate na domačo tekmo?
Nastopila sem na dveh zahtevnih slalomih evropskega pokala v Melchsee Fruttu, kjer sem pred 12 leti celo zmagala. A to je bila zdaj povsem drugačna tekma, na zelo zahtevni podlagi. Sledili so še treningi na Klausbergu, ki so bili uspešni. Pričakujem pa, da me v Mariboru čaka povsem drugačna tekma.
Kot prva od šestih Slovenk bo Ferkova v soboto nastopila s številko 21.
Zaradi podlage in konfiguracije?
Da. Spremljam vremenske napovedi, zato ne pričakujem poledice. Vem, da bodo temperature višje. Proga bo težko zdržala. Sem pa s sotekmovalkami pred tem trenirala na mehkejši podlagi. Prav na Pohorju. Tudi tam sem se dobro počutila. Seveda pa je ključno, da to prenesem na tekmo.
V zadnjih sezonah se, ob sicer kar nekaj odstopih, gibljete okrog 20. mesta. Kaj vas loči do želenega preboja?
Po pomladni boleči poškodbi stranskih vezi nisem opravila testov smuči ter si ustvariti baze za novo sezono. Med kondicijskimi pripravami sem zelo trpela, a sem vztrajala. Moje telo se je moralo sprijazniti z velikim naporom. Oddahnila sem si šele ob vrnitvi na sneg, poleg tega na novih smučeh. Pred tekmo v Leviju se je vse sestavilo. Verjela sem, da je to ta sezona preboja. Bila sem kot 20-letnica v telesu 30-letnice. Še danes se počutim tako. Mimogrede, okrogle starostne številke se lani nisem ustrašila. Toda … Zavojev s treningov nikakor nisem prenesla na tekmo.
Omenili ste 30 let. Po poškodbi Ane Drev ste najstarejša slovenska reprezentantka na 55. Zlati lisici. Vas tako dojemajo tudi preostala dekleta?
Nisem vodja. Nikoli nisem bila. Sem pa vedno pripravljena deliti svoje izkušnje. Ni jih malo. Pri tem ne mislim le na smučanje, temveč tudi na priprave, dojemanje kariere, prehrano, odzive po poškodbah, sprostitvene tehnike … Ko to govorim, mi postane žal, da vsega tega znanja nisem imela že pred leti. Morda sem tudi zaradi tega pripravljena pomagati preostalim.
