Ilka Štuhec
Žan Kranjec
Sreda, 31. 1. 2024, 16.50
2 meseca, 3 tedne
Na SZS želijo vzpostaviti mladinsko ekipo
Alarmantno v slovenski smučariji, na mizi prve rešitve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,82
Žan Kranjec je edina svetla točka te tekmovalne zime.
Slovensko alpsko smučanje ima eno najslabših tekmovalnih zim v svetovnem pokalu do zdaj. Po 49 od 80 tekem so zbrali le 730 točk in so v pokalu narodov na 12. mestu. Točke je osvojilo le sedem tekmovalcev, v svetovnem pokalu jih nastopa deset, za njimi pa zeva večja generacijska luknja. Zato želijo na Smučarski zvezi Slovenije znova vzpostaviti mladinsko reprezentanco.
Še Ilka Štuhec to zimo dosega slabše rezultate kot prejšnjo.
Z izjemo Žana Kranjca, ki je tretji veleslalomist svetovnega pokala, je tekmovalna zima 2023/2024 slovenskih alpskih smučarjev slaba. Kranjec, ki nastopa le v veleslalomu, je na le petih tekmah zbral 226 točk, kar je skoraj tretjina vseh slovenskih točk to sezono. S 730 točkami je Slovenija na lestvici pokala narodov samo 12., kar bi bil ob koncu sezone najslabši dosežek do zdaj. Ne le osvojene točke, skrbi predvsem vse manjše število tekmovalcev med dobitniki točk. V moški ekipi za tehnične discipline je Kranjec celo edini s točkami. Ilka Štuhec je edina Slovenka, ki tekmuje v hitrih disciplinah, v tehničnih se je ekipa zmanjšala po predčasnem slovesu Tine Robnik in Mete Hrovat. Andreja Slokar se vrača po poškodbi. Zaradi poškodb se je v zadnjih letih zmanjšala moška ekipa za hitre discipline (Boštjan Kline, Klemen Kosi). Nobene točke ni to sezono osvojil Štefan Hadalin, ki se že zadnje tri muči s psihofizičnimi zdravstvenimi težavami.
Najmlajša člana A-ekipe Nejc Naraločnik in Tijan Marovt sta še brez točke v svetovnem pokalu. Rok Ažnoh je nastopil samo na eni tekmi svetovnega pokala, saj se še osredotoča na evropski pokal. Najbolj skrb vzbujajoče pa je, da za najmlajšimi v A-ekipi zeva večja generacijska luknja. Izjema je 18-letni up s Koroške Miha Oserban, ki ga na Smučarski zvezi Slovenije skušajo zaščititi pred prevelikim pritiskom.
19. Žan Kranjec 226 točk
75. Miha Hrobat 56
128. Martin Čater 6
38. Ana Bucik 141 točk
47. Ilka Štuhec 123
55. Andreja Slokar 94
56. Neja Dvornik 84
1. Švica 7123 točk
2. Avstrija 6157
3. Italija 4508
...
12. Slovenija 730 točk
700 tisoč evrov za otroški in mladinski pogon
Janez Bijol
Na Smučarski zvezi Slovenije so decembra naredili spremembo v trenerskem štabu ženske ekipe za tehnične discipline, zdaj pa napovedujejo ukrepe, ki bi slovenskemu alpskemu smučanju morali pomagati na daljši rok. Na sredini seji odbora za alpsko smučanje bo na mizi predlog za ponovno vzpostavitev mladinske oziroma C-ekipe, ki je zadnje štiri sezone nimajo. Današnja luknja tekmovalcev na najvišji ravni je sicer že posledica tega, da že med letoma 2010 in 2016 niso imeli mladinske reprezentance, takrat zaradi finančnih težav. Novi predsednik zbora in odbora za alpsko smučanje Janez Bijol, ki je funkcijo prevzel oktobra, bo na vzpostavitev mladinske reprezentance vezal tudi svojo zaupnico, ker je enostavno nekaj treba ukreniti.
Andreja Slokar se po težki poškodbi kolena počasi vrača v staro formo.
Denar za vzpostavitev mladinske reprezentance imajo, saj so zbrali nekaj dodatnih sredstev, obenem pa se jih je nekaj sprostilo zaradi zmanjšanja števila tekmovalcev v svetovnem pokalu, in ker bodo izgubili še žensko ekipo za evropski pokal. Za otroški in mladinski pogon bi bilo tako na voljo približno 700 tisoč evrov (do zdaj 430 tisoč). Mladinska reprezentanca (okvirno deset tekmovalcev) bi delo začela že za prvomajske praznike s smučarskim kampom v Bolgariji (vse leto bi imela na voljo tudi kondicijskega trenerja). Občasno bi ji na treningih priključevali še talente iz generacije U16. Tako bi na SZS prej začeli selekcijo in tudi finančno pomagali mladim, da stroški ne bi bili le breme staršev. Če predlog na sredini seji seveda podprejo slovenski smučarski klubi, ki pred štirimi leti mladinski reprezentanci niso bili naklonjeni. Pozitivni učinki mladinske reprezentance bi bili lahko vidni šele v štirih, petih letih (če ne bo poškodb). Da bi takrat dobili več tekmovalcev v evropskem pokalu.
Težje rešljiva težava slovenskega alpskega smučanja je smučarski poligon v Sloveniji, kjer bi imeli mladi smučarji možnost rednega treninga. Gre za dolgoletno težavo, ki je SZS sama nikakor ne more rešiti. Smučišča dajejo na prvo mesto turizem, tako mladi tekmovalci iz slovenskih klubov to zimo doma sploh še niso trenirali (nekaj treningov so imeli le smučarji A-ekipe v Podkorenu). Obenem klubi in SZS nimajo nobenega vpliva na smučišča, ki so vsa v zasebni lasti, pri pripravi prog. In ko pridejo mladi v tujino na tekme na zahtevne poledenele terene, se tam enostavno ne znajdejo. Želijo si vsaj enega smučarskega centra, kot ga imajo biatlonci na Pokljuki, skakalci v Kranju in Planici, pa bi jih potrebovali vsaj pet ali šest. Treniranje v tujini prinaša samo še dodatne stroške. Tudi zato se je število mladih na treningih v zadnjih letih zmanjšalo za 30 odstotkov.
