J. Čeplak: Upam na najboljše

V letu 2004 je bila bronasta na olimpijskih igrah, srebrna na dvoranskem svetovnem prvenstvu, zmagala je tudi na prestižnem mitingu zlate lige v Rimu … Ni kaj, za 28-letno Velenjčanko se je letošnje leto razpletlo domala sanjsko.

Podelitev nagrad za najboljše atlete leta je bila letos izpeljana v Zrečah, kako vam je bilo všeč? Je bilo vzdušje pravšnje, ste se dobro počutili? Vse je bilo tako kot mora biti. Vzdušje je bilo dobro, podelitev je potekala brez kakšnih večjih zapletov, skratka, bilo je lepo. Mogoče me je malce motil le mraz, saj ni bilo najbolje poskrbljeno za ogrevanje.

Nagrade za najboljše atlete leta so bile podeljene. V ženski kategoriji je prestižna nagrada romala v vaše roke, že tretjič zapored. Vam ta nagrada sploh še kaj pomeni, saj na domači sceni očitno že nekaj časa nimate več prave konkurence? Meni zelo veliko pomeni prav vsaka zmaga, tako na stezi kot tudi na takšnih prireditvah kot je bila na sporedu danes. Res je sicer, da sem zmagala že tretjič zapored, a to ne zmanjša mojega veselja. Še ko sem tekmovala v mlajših kategorijah, sem vedno sanjala o naslovu v članski kategoriji in sedaj so se mi sanje uresničile, že tretjič zapored. Upam, da se bodo v naslednjih letih še kdaj, da bom ponovno izbrana za atletinjo leta. Sama bom dala vse od sebe za uresničitev tega cilja.

V hrbet vam gleda Marlene Ottey, ki je osvojila drugo mesto. Skupaj s slovito atletinjo, ki je na velikih tekmovanjih osvojila že 35 medalj, tvorita "zvezdniški" par slovenske atletike. Kako se razumeta? Zelo jo spoštujem. Vemo namreč kaj vse je Otteyeva osvojila v svoji dosedanji športni karieri. Sama nikoli ne bom mogla osvojiti toliko medalj na največjih tekmovanjih kot jih je ona, a upam, da se ji bom pri tem vsaj približala. Če mi uspe kaj takega, bom lahko rekla, da sem na svoji športni poti dosegla res veliko. Sicer pa se zelo dobro razumeva in zelo sem vesela, da nastopa prav za našo reprezentanco.

Kot je znano je Jamajčanka pred časom zaplula tudi v modne "vode". Vidimo, da ste tudi vi oblečeni po zadnjem modnem trendu, se lahko v prihodnosti kaj podobnega zgodi tudi vam? Se boste nekoč tudi vi ukvarjali z modo? Ne vem, vsaj zaenkrat ne razmišljam o tem. Sicer je res, da sem rada lepo oblečena. Imam tudi svojo stilistko in moram poudariti, da sem z njo izredno zadovoljna. Drugače pa mi je ideja Otteyeve (Jamajčanka ima svojo modno kolekcijo op.p.) zelo všeč, saj se mi zdi prav, da tudi športnice kreirajo svojo kolekcijo oblačil. Marlene je v tem poslu zelo uspešna, kar niti ne čudi, saj je šolana za takšne stvari.

Letošnja sezona je bila za vas prepolna uspehov, zato ste z njenim potekom verjetno zadovoljni, a vseeno - ste mogoče pred začetkom sezone pričakovali še več? Niti ne. Popolnoma sem zadovoljna s tem kar sem dosegla v tej sezoni. Mogoče mi je malce žal le tega, da zaradi bolezni nisem mogla nastopiti na finalu svetovne atletike septembra v Monaku. Drugače pa ne obžalujem ničesar. Če pogledamo samo na olimpijsko finale in to kako slabo mi je kazalo v zadnjih stotih metrih, a sem se kasneje vseeno pobrala in prišla do bronaste medalje, potem preprosto moram biti zadovoljna.

Kako in kje ste se spočili po letošnji dolgi in naporni sezoni. Ste obiskali kakšne eksotične kraje? Moram priznati, da sem si letos vzela kar cel mesec dni počitnic, a kljub temu nisem odpotovala v eksotične kraje. Mogoče bo kdo presenečen, a ves dopust sem preživela doma, v Sloveniji. Bila sem namreč zelo utrujena in ko sem takšna, me najbolj razveseli počitek v domačem zavetju.

Povejte nam malo še o ciljih za prihodnjo sezono. Na sporedu je dvoransko EP, SP na prostem … Na dvoranskem EP v Madridu bom branila evropski naslov, moja želja je seveda osvojitev drugega zaporednega naslova evropske dvoranske prvakinje. Prvi štart me čaka 19. januarja, nato sta vključno z velikim finalom na sporedu še dva. Upam na najboljše … V sezoni na prostem me čaka SP, ki bo tokrat na sporedu na Finskem v Helsinkih. Tudi tu upam na najboljše, potek dogodkov pa bo pokazal kako se bo vse skupaj razpletlo.

Pred dvema letoma ste kar nekajkrat tekmovali tudi v teku na 1.500 metrov. Boste še kdaj nastopili v tej disciplini? Mogoče bom v prihodnji sezoni, bolj za trening kot zares, odtekla kakšno tekmo na 1.500 metrov, drugače pa se ne mislim posvečati tej disciplini. Vsaj zaenkrat ne …

Pred kratkim ste se razšli s trenerjem pod vodstvom katerega ste trenirali v zadnjih letih, Alešem Škobernetom. Kdo ga bo zamenjal, kako bo sedaj potekalo načrtovanje vaših treningov? Uradno za moje treninge sicer ne bo skrbel nihče, a če bom potrebovala pomoč bom za nasvet povprašala nemškega strokovnjaka Valterja Geladro, bivšega trenerja nekdanje svetovne dvoranske prvakinje Christine Vachtel, s katerim na podoben način sodelujem že od leta 2001 naprej. Zaenkrat se je vse dobro izšlo, upam, da bo tako tudi v prihodnje. Tako kot vedno pa bo tu tudi Tomislav Popetru, ki je vedno na razpolago in mi je venomer, ko ga potrebujem, v precejšnjo pomoč. Sicer pa upam, da tudi z Alešem Škobernetom ne bova popolnoma prekinila stikov, upam, da se bom tudi k njemu lahko zatekla po kak nasvet.