Slovenski rom pom pom na Vujev takt

Bronasta kolajna rokometašev je nekoliko tudi Borisova, Uroševa, Gorazdova, Lukova, Sebastianova, Draganova, Juretova, Davidova …

Rokometna reprezentanca je presegla vsa pričakovanja in prvič v zgodovini posegla po kolajni na svetovnih prvenstvih. "Doma" ima že eno kolajno z evropskega prvenstva, ki je sicer stara že 13 let. Prva tri mesta za slovenske rokometaše na največjih tekmovanjih vsekakor niso nekaj navadnega.

Smelih napovedi tokrat še posebej ni bilo zaradi spremenjene ekipe. Kar so, roko na srce, počele tudi nekatere druge reprezentance. Najbolj intenzivno Poljska zaradi poškodovanih in upokojenih igralcev. Ekipa, ki jo vodi trener evropskih prvakov iz Kielc Talant Dušebajev, se ni uvrstila niti v osmino finala.

Vse o bronasti kolajni rokometašev:

• Norišnica ob prihodu bronastih Slovencev v Zagreb #foto #video

• Predčasna prha za Veselina Vujovića #video

• "Hrvati za kazen dva kroga okrog Slovenije"

• Slovensko slavje, strti Hrvati in poškodba kapetana

• Blaž Janc: Pokazali smo obraz, kakršnega ne pomnim #video

• Hrvaška se je ugasnila kot igračka, ki so ji pregorele vse baterije

• Vujović utišal najmanj milijon "slovenskih selektorjev"

• Čudežni preobrat proti Hrvaški za bron na svetovnem prvenstvu #video

Spet "odkriti" Borut Mačkovšek

Slovenci so sestavili kombinacijo izkušnje-mladost. Prej rezervisti so dobili pomembne vloge. Matevž Skok je postal prvi vratar, Miha Zarabec načeloma prvi organizator, Marko Bezjak univerzalec, ki lahko zakrpa marsikatero luknjo, Vid Kavtičnik je odigral kapetansko, a se žal dobesedno v zadnjih minutah prvenstva poškodoval. Ne gre pozabiti, da zaradi poškodbe ni bilo Deana Bombača. To je bilo prvenstvo spet samozavestnega Boruta Mačkovška in njegovih alternativ Nika Henigmana in Jana Grebenca.

Z navdahnjenim Borutom Mačkovškom ima Slovenija spet strelca od daleč in zanesljivega obrambnega igralca. Foto: Sportida
Zadnji je prišel v Pariz le dober dan pred osmino finala, a igral, kot da bi bil doma v Ribnici. Vodilni slovenski prvoligaš ima tako kar dva reprezentanta. Henigman je za reprezentanco debitiral lanskega junija, enako kot Blaž Janc, zdaj imata okrog vratu kolajno s svetovnega prvenstva.

Domov šele po tekmi za tretje mesto

Po eni od zmag so slovenski rokometaši v avtobusu zapeli Rom pom pom, še ne gremo domov. Stvar je zakrožila po družabnih omrežjih. In tako me je pred dnevi doletelo vprašanje, morda z nianso zbadljivega, a balkansko hudomušnega tona, češ, kaj pa je to zdaj neki rom pom pom. Hja, težko natančno prevedem, ampak gre pač za košček podalpske kulture, s katerim se srečaš, pa če ti je všeč ali ne. Slovenci so šli domov (veliko) pozneje kot Danci, Nemci, Španci, Švedi ...

Slovenski rom pom pom je v Parizu šel v ušesa. Za dobro kombinacijo pa se je očitno izkazal z odmerkom črnogorskega takta Veselina Vujovića - Vuja, ki je zasnoval ekipo za prihodnost.

Za tiste, ki so še pred kratkim bili

Slovenci kar radi in kar hitro pozabljamo. Zato je ta kolajna nekoliko tudi Borisova, Uroševa, Gorazdova, Lukova, Sebastianova, Draganova, Mihova, Primoževa, Juretova, Davidova … To so fantje, ki so soustvarjali reprezentanco, ki seveda ni vzniknila iz ničesar.

Prepričan pa sem tudi, da so lahko pest ob tretjem mestu na svetu še posebej močno stisnili tisti, ki ne delujejo v športnih katedralah, kot je Bercy. Njihovi Bercyji so šolske telovadnice. Za sto, dvesto evrov na mesec. Če to vsoto sploh vidijo. Ali pa celo sami vlagajo in zalagajo svoj denar. Za to, da na primer ruski novinar nejeverno vpraša, kako je mogoče, da nas je dva milijona, a imamo toliko odličnih igralcev.  

P. S. Morda pa tokrat le obstaja kakšen odstotek možnosti ali celo dva, da bo rokometna reprezentanca postala ekipa leta 2017 …