Petek, 17. 2. 2017, 18.43
6 let, 7 mesecev
Intervju: Dean Bombač, rokometaš poljskih Kielc in slovenski reprezentant
Dean Bombač: Lahko imaš sto medalj, ampak ti ne pomagajo, če ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,90
Dean Bombač, eden od dveh slovenskih organizatorjev igre pri evropskih rokometnih prvakih iz Kielc, se je na Poljskem dobro znašel. V nedeljo pa bo v domovini, saj bo v ligi prvakov igral proti Celjanom.
Za evropskega klubskega prvaka igrata dva Slovenca. Poleg Uroša Zormana, ki je na Poljskem po šestih letih že povsem domač, je član Kielc še Dean Bombač.S klubom meri na evropski vrh, reprezentančno svetovno prvenstvo pa je zaradi poškodbe izpustil. Kielce bodo poleti postale še bolj slovenske: prihaja namreč še Blaž Janc. Prav mladi celjski zvezdnik pa se bo v nedeljo (19.00) pomeril s svojo prihodnjo ekipo in "poljskima" Slovencema.
Madžarsko ste poleti zamenjali za Poljsko. Kako sta videti življenje in delo?
Na življenje tu sem se lepo privadil, le igre še niso pričakovane. Nisem še na ravni, kakršno so si ljudje, ki so me pripeljali, verjetno zamišljali. Trener Talant Dušebajev ne dela nobenega pritiska. Govori mi, da imam čas in da naj bom sproščen. Čakam tekmo, ki jo bom odigral dobro in me bo dvignila. Vidi se, da je bil Dušebajev vrhunski igralec. Ima občutek, kako in kdaj delati z nami.
O Talantu Dušebajevu, trenerju Kielc, Bombač govori le v presežnikih.
Je trener bolj očetovski ali strog?
Bolj je prijateljski kot očetovski. Včasih ga na tekmah vidiš, ko ponori. S strani je videti drugače. A na treningih in v garderobi je čisto drugačen človek. Navdušen sem nad njim in njegovim pristopom.
Neverjeten je. Pritiski so, ampak na prijateljski način. Dušebajev vselej hoče pomagati, svetovati, nobenega zafrkavanja ni. Nikoli nimaš občutka, da se ima za nekaj več. Preprosto obrazloži, kaj je v nekem trenutku boljše. Fenomenalno.
Izvrstnega vzdušja ste bili vajeni že v Szegedu ...
V Szegedu je fino. V Kielcah pa je še več navijačev in so še bolj organizirani. V poljskem prvenstvu je na tekmi po tri tisoč ljudi. Ne hodijo gledat Barcelone ali katere druge ekipe, ampak nas, podpirajo klub.
Ste evropski prvaki. Je za vas Demoklejev meč sklepni turnir ali obramba naslova?
Obramba naslova. Kielce si želijo postati prva ekipa v zadnjih letih, ki bo obranila naslov. Sklepni turnir je obveza, a brez velikih pritiskov. Tam pa lahko vsak premaga vsakega. Osvojiti moramo poljska pokal in prvenstvo.
"Normalno je, da so Celjani po svetovnem prvenstvu padli."
Zaradi reprezentančnih upokojitev in poškodb je bilo v vašem klubu med reprezentančnim premorom bistveno več igralcev kot običajno. Drugače kot v Celju. Kako gledate na njegov aktualni trenutek in zdrs podobe na igrišču po prvenstvu?
To se mi zdi normalno. Celje nima tako široke ekipe, da bi si lahko privoščilo enakovredne zamenjave za štiri ali pet igralcev, ki so se v klub vrnili utrujeni. Nekaj časa bodo potrebovali, da si opomorejo. Po olimpijskih igrah ni bilo počitka, po svetovnem prvenstvu pa tudi ne. Normalno je, da so padli.
Pri tem ni nič kritičnega, nič spornega. Ljudje nismo roboti. Le vprašanje časa je, kdaj se bodo dvignili. Verjetno je zanje najbolj pomembno, da se dvignejo pred odločilnimi tekmami v pokalu in prvenstvu. Če se ne bodo uvrstili v osmino finala lige prvakov, to zanje verjetno ne bo nič tragičnega. Mislim, da jim ni treba ustvarjati pritiska. Verjamem pa, da je Branko Tamše nervozen, takšen bi bil vsak trener. Tudi on nima čarobne paličice.
Blaž Janc se bo pridružil slovenskemu dvojcu v Kielcah.
To je res, res pa je tudi, da bo na skoraj vsaki prihodnji tekmi – do konca skupinskega dela so še tri – morda s pogojno izjemo gostovanja v Zagrebu delo težje, kot je bilo na srečanju s Kristianstadom.
Da ali pa tudi ne. Kristianstad ja edina ekipa, ki jo je Celje v resnici moralo premagati. Poleg Zagreba. Proti drugim bo lažje igrati.
V Kielcah sta že vidva z Urošem Zormanom. Poleti se vama pridruži še Blaž Janc. Sta v stiku?
Gotovo. Slišiva se nekajkrat na teden. Komaj čaka, da bo prišel sem. Tudi jaz sem vesel, da bo v Kielcah še en Slovenec. In to ne ravno navaden igralec … Blaž je poseben fant. Tip, ki se ne obremenjuje. Priložnost, ki jo dobi, bo izkoristil. Mislim, da ne bo imel težav. Da bo v Kielcah je dobro tako zanj kot za klub.
Poljaki z izrazito vlogo favorita
Kielce so proti Celju seveda izraziti favoriti. Na drugem mestu skupine B elitnega dela lige prvakov imajo 14 točk, pivovarji pet na sedmem mestu, ki jim ne zagotavlja napredovanja. Do konca skupinskega dela pa bodo nato še tri tekme.Poljaki bodo predvidoma brez svojega nemškega desnega krila, težave z boleznijo pa je imel tudi Bombač: "Mislim, da bomo brez Tobiasa Reichmanna, ki ima poškodovan gleženj. Pravzaprav pa niti ne vem, kako bo z mano, ker sva bila s hčerko teden dni bolna. Staknila sva virus. Bil sem celo v bolnišnici, bruhal sem in imel drisko. V sredo sem prvič treniral."
Predsednik Kielc je omenil, da so bila pogajanja za Janca trda. So za mnenje vprašali tudi vaju z Urošem?
Mene niso, za Uroša ne vem. Za takšnega igralca je nesmiselno kogarkoli spraševati. Ko ga vidiš, kako deluje na igrišču in kako vadi, je to to. Gotovo pa je Celje z njim želelo čim več zaslužiti. To je normalno in razumljivo. Če že izgubiš biser, ga izgubi za dober denar. Upam, da so na koncu vsi zadovoljni.
Kako sodelujete z Urošem?
Na začetku mi je res veliko pomagal. Vsak dan sva na kavi, slišiva se po telefonu, res sva zelo dobra prijatelja. Na igrišču eno tekmo začenja on, drugo jaz, minute si deliva na polovico.
Uroš Zorman je v Kielcah že od leta 2011. V lanski sezoni je klub pomagal popeljati do prvega evropskega naslova. To pa je bil že njegov četrti v karieri.
Ste si med svetovnim prvenstvom, ki ste ga morali izpustiti zaradi poškodbe, grizli nohte od živčnosti?
Gotovo ni bilo lahko spremljati dogajanja po TV. Žal mi je, da nisem mogel biti zraven, ko so fantje vzeli medaljo. A v tistem trenutku je bilo na prvem mestu zdravje in s tega vidika je bilo prav, da nisem zaigral.
Fantje so napravili ogromno delo za slovenski rokomet. Upam, da bodo ljudje na zvezi to znali izkoristiti, če že po olimpijskih igrah niso. Torej, želim si, da bi v ta šport privabili več otrok, da bi bila zveza bolj urejena, da bi pomagali klubom na staro pot … Za slovenske razmere gre za velik uspeh, a znani smo po tem, da takšnih stvari ne znamo obrniti v svoje dobro.
Slovenci so Bombača na svetovnem prvenstvu navdušili. Pomemben pa se mu zdi tudi epilog tega uspeha.
Bi lahko pred tekmo osmine finala, ko se je Veselin Vujović odločil za Jana Grebenca, poklical tudi vas? Ste že bili dovolj pripravljeni?
Treniral sem, a mislim, da ne bi mogel pomagati toliko kot Jan, saj z žogo do tedaj nismo delali skoraj nič. Morebitnemu klicu bi se gotovo odzval, prišel bi v Francijo in dal, kar bi lahko. Priložnost je prišla prav tudi Grebencu, da se bo lažje kam prodal.
Ob tem pa je Slovenija razširila paket rešitev na levem zunanjem položaju …
Jan je zame odigral najbolje – brez treme, strahu. Navdušen in vesel sem bil zanj. Upam, da bo tako nadaljeval in nam na naslednjih tekmah še bolj pomagal.
Kaj bi še navedli kot pluse prvenstva?
Všeč so mi bili vsi trije vratarji (Matevž Skok, Urban Lesjak in Urh Kastelic, op. a.). Svoje delo so opravili zelo korektno. Nazaj smo dobili Gašperja Marguča. Po mojem mnenju je odigral svoje najboljše prvenstvo. Žal smo izgubili Vida Kavtičnika. Med preostalimi igralci bi težko izbral, pokazali so se kot prava ekipa. Zdi se, da je Borut Mačkovšek spet stopil na pravo pot, a ima še ogromno rezerve. Kot mi vsi. Od njega pričakujem še več. Mislim, da je uredil stvari v glavi in se bo posvetil le rokometu.
Dean Bombač je svetovno prvenstvo izpustil zaradi poškodbe rebra.
Kako vidite svojo vlogo v tej pomlajeni ekipi?
Enako kot prej. Medalja gora ali dol, v športu se moraš nenehno dokazovati. Lahko imaš sto medalj, ampak ti ne pomagajo, če naslednji dan nisi pravi. Bojeval se bom za mesto v ekipi, kot se bosta na primer tudi Miha Zarabec in Marko Bezjak. Skrbi na srednjem zunanjem vsekakor ni. Če pa se selektor odloči, da me ne bo imel v ekipi, bom to sprejel. Ni težav. Razumel bi, če bi se tako odločil.
