Petek, 26. 8. 2016, 16.47
6 let, 6 mesecev
Slovenska športna in olimpijska prihodnost
Kolajne danes so. Kaj pa jutri?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,55
1
Čeprav je bila slovenska olimpijska odprava pomlajena, je iz Ria tako kot iz Londona vseeno prinesla štiri kolajne. Bo tako tudi v prihodnje, smo vprašali nosilce kolajn oziroma tiste, ki so imeli pri njih prste vmes.
"V Izoli imamo zelo veliko mladih jadralcev, vendar opažamo, da se jih zelo veliko porazgubi pred vstopom v člansko konkurenco. Razlogi so lahko različni, od najstniških let, ki prav gotovo povzročijo osip, do odnosa tekmovalec - trener. Nekateri v tem odnosu potrebujejo nekoga tretjega, ki bi jim stal ob strani in jih spodbujal. Upam, da bom na tem področju lahko v prihodnje pomagal. Baza je namreč zelo dobra in stabilna. Na optimistu imamo jadralcev do starosti 14 let tudi po 120, kar je ogromno. Če bi jih od tega pet ali šest speljali naprej v višje kategorije, bi bil to že velik uspeh," pravi Vasilij Žbogar, ki ga trenersko delo ne mika pretirano, čeprav ga ne izključuje povsem.
- Sprejem olimpijskih junakov v BTC-ju
- Takole so slovenske olimpijce sprejeli v ljubljanskem Cityparku #foto #video
"Če bo čas tako pokazal, tudi trenerskega dela ne izključujem. Se je pa treba zavedati, da dober tekmovalec še ne pomeni avtomatsko dobrega trenerja," pravi Vasilij Žbogar.
Vsekakor bi nekako v prihodnosti rad delil svoje izkušnje: "Čim prej, dokler je znanje še sveže." Pomagal bi ali izolskemu jadralnemu klubu, zvezi ali posameznikom.
"Ob tem se moramo zavedati, da je Slovenija majhna država in da to, da smo imeli na olimpijskih igrah v jadranju kar dve posadki, in to obe med prvimi šestimi, ni kar tako. Če bi nam to uspelo obdržati v prihodnje, bi bil že to zadosten fenomen," dodaja dobitnik treh olimpijskih odličij.
Razveseljujoča številka na štartu
Srebrnega krotilca brzic iz Hrastnika Petra Kauzerja ne skrbi za prihodnost kajakaškega športa. "Ravno prejšnji konec tedna sem si ogledal državno prvenstvo za mlajše kategorije in mislim, da je bilo na štartu več kot 200 tekmovalcev, kar je bistveno več kot v mojih časih. Če bo od teh 200 vsaj eden prišel povsem na vrh, kar mislim, da bo, se nam za prihodnost ni bati. Podmladka je zelo veliko, samo pravilno jih je treba usmeriti," pravi Zasavec z enakim imenom kot njegov oče, od katerega je podedoval tudi strast do tega športa.
Peter Kauzer je vesel kajakaškega podmladka.
"Je pa kajak danes nekaj povsem drugega kot v mojem otroštvu. V 26 letih, kolikor se ukvarjam s tem športom, se je spremenilo marsikaj. Od opreme, predpisanih dimenzij in kosov opreme do teže in postavitve prog. Pravila so se res popolnoma spremenila,'' ugotavlja.
- Bučen sprejem Za Tino in Ano na Lopati #foto #video
- Peter Kauzer je v domačem Hrastniku ostal brez besed #foto #video
- Veličasten sprejem za Vasilija Žbogarja #foto #video
- Olimpijsko zlato z asketskim leskom #foto #video
Marjan Fabjan še ni sprejel odločitve o svoji prihodnosti.
"Dokler bom živ, bom delal''
Vsi največji judoistični uspehi Slovenije so povezani z Marjanom Fabjanom. Mojster tega športa z Lopate pri Celju je s svojimi tekmovalkami v Atenah, Londonu in Riu poskrbel že za pet kolajn. Po kolajni Ane Velenšek je zaradi stresa glasno razmišljal o umiku. O svoji nadaljnji poti še ni odločen. V vsakem primeru bo ostal v judu.
"Dokler bom živ, bom delal, rezultatov pa ne obljubljam. Lahko bom šel bolj v otroški judo ali profesionalni. Nisem se še odločil. Zdaj sem normalen državljan, ne delujem kot zmagovalec. Trenutno ne čutim nobene potrebe po kimonu," je dejal Fabjan, ki se nikdar ne zadovoljuje s povprečjem.
1