Sreda, 6. 6. 2018, 22.33
5 let, 11 mesecev
Zgodovina SP (1990 – Italija)
SP 1990: Najprej pokvarili večer Katancu, na koncu spravili v jok Maradono
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,43
Zadnje svetovno prvenstvo, ki je potekalo v neposredni soseščini Slovenije, je leta 1990 gostila Italija. Srečko Katanec je moral dan po nesrečnem porazu Jugoslavije v četrtfinalu proti Argentini, v katerem ni igral, a je bil vseeno izključen, na operacijo. Prvaki so postali Zahodni Nemci, ki so v živčnem finalu v Rimu ugnali gavče z 1:0 in se jim maščevali za poraz v finalu SP 1986 v Mehiki.
Še zadnje svetovno prvenstvo pred velikimi političnimi spremembami na vzhodu Evrope je poskrbelo, da so se na velikem tekmovanju še zadnjič predstavile nekatere države, ki so kmalu zatem odšle v zgodovino. To so bile Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Jugoslavija, pa tudi Zahodna Nemčija, ki so v prihodnjih letih izginile z evropskega zemljevida in močno spremenile podobo.
Po Oblaku še Katanec
Srečko Katanec je nastopil na SP 1990 v Italiji.
Tekmovanje, ki je potekalo v neposredni bližini Slovenije, najbližje prizorišče je bil Videm, je postreglo z novim slovenskim uspehom. Po 16 letih je na svetovnem odru nastopil tudi slovenski nogometaš. Leta 1974 je na SP v ZRN blestel Branko Oblak (nastopil je tudi njegov dolgoletni soigralec Danilo Popivoda, Črnogorec s slovenskim potnim listom, ki je vrsto let nastopal za Olimpijo), v Italiji pa je trenutek, ki navdaja s ponosom vsakega nogometaša, občutil Srečko Katanec. Takrat je nosil dres Sampdorie, s katero je le nekaj tednov pred začetkom SP 1990 osvojil pokal pokalnih zmagovalcev.
Žal si je v finalu proti Anderlechtu poškodoval koleno, tako da na svetovnem prvenstvu ni mogel odigrati vseh tekem. Odigral je tri, tisto v četrtfinalu pa je moral zaradi prevelikih bolečin izpustiti.
Ljubljančan, ki je pozneje v dveh različnih časovnih obdobjih vodil slovensko izbrano vrsto in z njo nastopil tudi na dveh velikih tekmovanjih (EP 2000 in SP 2002), je SP v Italiji začel z visokim porazom. Jugoslavija se je že ob prvem nastopu v Milanu pomerila z močno ZRN, ki je na Apeninski polotok poslala zelo močno reprezentanco in se uvrščala med največje kandidate za naslov prvaka.
Kako je ZRN premagala Jugoslavijo s 4:1:
Elf je pokazal moč in pod vodstvom Franza Beckenbauerja povsem zasenčil modre, ki jim je dirigiral "sarajevski Strauss" Ivica Osim. Nemci so zmagali s 4:1 in nakazali, da so v izjemni formi. Ohranili so jo do konca tekmovanja in v velikem finalu v Rimu premagali Argentino z 1:0. S tem so osvojili tretji naslov svetovnih prvakov ter se na večni lestvici izenačili z Brazilijo in Italijo. Kaj pa se je dogajalo med prvim in zadnjim nastopom nemške reprezentance?
Prvi strelec tekmovanja Italijan
Salvatore Schillaci je osvojil zlati čevelj za najboljšega strelca tekmovanja.
Tekmovanje v Italiji ni osrečilo ljubiteljev zadetkov, saj je na njem v povprečju padlo le 2,21 zadetka na tekmo. Najmanj v zgodovini. Še do danes. Morda tudi zato, ker je takrat še veljajo pravilo, da lahko vratar prime žogo z roko, če mu jo poda soigralec. Ni bilo veliko zadetkov, je bilo pa toliko več rdečih kartonov. Kar 16. Toliko jih do takrat ni bilo.
Med 8. junijem in 8. julijem je bilo odigranih 52 tekem, na katerih je največ zadetkov dosegel domači napadalec Salvatore Schillaci. Čeprav so strelsko krono napovedovali Katančevemu soigralcu pri Sampdori Gianluci Vialiju, se je proslavil Toto, nogometni ponos Sicilije, ki je na domačem tekmovanju zaigral kot v transu in dosegel šest zadetkov.
Zanimivo je, da si je SP 1990 prizadevala gostiti tudi Jugoslavija, a je hitro umaknila kandidaturo. V kvalifikacijah je nastopilo rekordnih 116 reprezentanc, izbranci Ivice Osima pa so navdušili v peti skupini, kjer so v osmih nastopih ostali neporaženi, zmagali pa kar šestkrat. Bili so zmagovalci, na drugo mesto se je uvrstila Škotska, presenetljivo pa je ostala brez velikega tekmovanja Francija, ki tako v Italiji ni mogla braniti visokega tretjega mesta. V skupini sta bila še Norveška in Ciper.
Kamerunski "starček" Milla obnorel svet
Roger Milla je zaslovel s proslavljanjem zadetkov.
V Italiji so nastopili trije novinci. To so bili Kostarika, Irska in Združeni arabski emirati, ki so nastopili v skupini z Jugoslavijo, kjer so zasedli zadnje mesto. Modri so zaostali le za Nemci, prehiteli pa še Kolumbijo in si v osmini finala zagotovili dvoboj s Španijo. Z dvema zadetkoma, drugega je na mojstrski način zabil v podaljšku, je zablestel Srb Dragan Stojković. V osmino finala se je uvrstil tudi Kamerun, dosegel veliki uspeh, saj je v otvoritveni tekmi presenetil branilce naslova iz Argentine, nato pa izjemne predstave veterana Rogerja Mille kronal še s prebojem v četrtfinale.
V osmini finala so simpatični Afričani izločili Kolumbijo. Usoden je bil nepotreben vložek samozavestnega vratarja Kolumbije Reneja Higuite, ki je hotel preigrati 38-letnega napadalca Kameruna, Ta je predvidel njegovo namero, se dokopal do žoge in ob navdušenju občinstva zatresel mrežo. Levi so zmagali z 2:1, Milla pa je končal tekmovanje pri štirih golih. Vsakega je praznoval s plesom makossa in poskrbel za tovrstno revolucijo ob proslavljanju zadetkov.
Nalet afriškega ponosa je v četrtfinalu ustavila šele Anglija. Znašla se je v skrajnih težavah, saj je še devet minut pred koncem izgubljala z 1:2, nato pa je Gary Lineker z bele točke le prevesil srečanje v podaljšek. Trije levi so nato po zaslugi še ene najstrožje kazni zmagali s 3:2.
Brazilija se je hitro opekla, Rijkaard pljunil Nemca
Diego Armando Maradona je prispeval podajo za zmagoviti zadetek proti Braziliji.
Na SP 1990 je bilo zelo zanimivo v osmini finala. Ponudila je kar tri izjemne obračune. Argentina je v sosedskem obračunu Brazilijo, ki je v prvem polčasu kar trikrat zatresla okvir vrat gavčev, premagala z 1:0. Odločilni gol je dosegel svetlolasi napadalec Claudio Caniggia. Selecao se je poslovil že v osmini finala in objokoval dejstvo, da se je tekmovanja v Italiji lotil preveč obrambno in premalo spektakularno.
Gostiteljica Italija, ki je imela v vratih Walterja Zengo, ta pa je ostal nepremagan kar do polfinala, je v spopadu dveh nekdanjih svetovnih prvakov z 2:0 izločila Urugvaj, v evropski poslastici, ponovitvi finala SP 1974, pa je ZR Nemčija z 2:1 premagala Nizozemsko.
Tekma je potekala na milanskem San Siru, idealnem prizorišču za obračun med velesilama, za kateri sta igrala zvezdniška trojčka iz milanskih velikanov. Nemci so računali na trojico Interja (Matthäus, Klinsmann in Brehme), Nizozemci pa na zvezdniški trio, ki je nosil dres AC Milana (Van Basten, Gullit in Rijkaard).
Lothar Matthäus je v osmini finala izločil Ruuda Gullita in se mu maščeval za izpad na EP 1988.
Po dvoboju, v katerem sta si že po 30 minutah izključitev pridelala Frank Rijkaard in Rudi Völler - Nizozemec je dvakrat pljunil nemškega napadalca -, so se napredovanja veselili Nemci (2:1).
Maradona ni zadel z bele točke, a se je Argentina le veselila
Črnogorec Dragoljub Brnović v dvoboju z Diegom Armandom Maradono. Oba sta zapravila strel z bele točke.
Italijani so v četrtfinalu po zaslugi najboljšega strelca Schillacija odpravili še Irce (1:0), Nemci so bili boljši od Češkoslovaške (1:0), Angleži so s skrajnimi močmi preprečili Kamerunu, da bi postal prvi afriški polfinalist v zgodovini SP, zelo pa je bilo napeto tudi v Firencah. Pomerili sta se Argentina in Jugoslavija.
Katanec zaradi bolečin v kolenu žal ni nastopil. Dvoboj si je ogledal na klopi za rezervne igralce in spremljal, kako je sodnik že v 31. minuti izključil Refika Šabanadžovića. Jugoslovani so morali nadaljevati srečanje le z desetimi igralci, a so držali stik z branilci naslova. Zdržali so do konca podaljška, tako da je polfinalista odločilo izvajanje 11-metrovk. Katanec jih je spremljal s tribun, saj ga je sodnik zaradi pripomb na račun sojenja, tako mu je prišepnil njegov pomočnik, izključil. Dramatična loterija kazenskih strelov je ponudila veliko zapravljenih priložnosti.
Kako je Argentina v četrtfinalu izločila Jugoslavijo:
Med tiste, ki niso izkoristili 11-metrovke, se je vpisal celo Maradona. Jugoslovanski vratar Tomislav Ivković je ubranil njegov strel, a to modrim ni pomagalo do zmage. Gavči so na krilih rezervnega vratarja Sergia Goycochee izločili Jugoslavijo, ki je tako odigrala še zadnjo tekmo na velikem tekmovanju. Leto dni pozneje je razpadla.
Napeta polfinalna dvoboja, finale odločil Brehme
Argentina je v polfinalu prekrižala načrte gostiteljici Italiji.
V polfinalu so nastopili le (nekdanji) svetovni prvaki. Znova je bilo napeto. Italija je v Neaplju, kjer se je Diego Armando Maradona počutil kot doma, doživela hud udarec. Ni upravičila vloge favorita in ostala praznih rok. Gavči, ki so imeli vedno več težav s poškodbami in kartoni, za nameček pa je Caniggia prejel rumeno kazen in si s tem zaprl vrata velikega finala, so zmagali po izvajanju 11-metrovk. Znova je bil junak Goycochea.
Tudi drugi finalist si je nastop v Rimu zagotovil po loteriji kazenskih udarcev. Zahodni Nemci so premagali Angleže, za katere sta z bele točke zgrešila Stuart Pearce in Chris Waddle.
Veliki finale na Olimpicu se je vpisal v zgodovino kot prvi, na katerem se nobeden od tekmecev ni vpisal med strelce. Argentina, ki je komaj sestavila enajsterico pripravljenih bojevnikov, je ostala brez doseženega zadetka. Izgubila je z 0:1, edini gol pa je z bele točke dosegel Andreas Brehme. Gavči, ki so bili nezadovoljni s sojenjem, so tekmo končali le z devetimi igralci.
Zmagoviti zadetek v finalu SP 1990 je prispeval Andreas Brehme.
Prejeli so kar dva rdeča kartona, Maradona pa je bil tako slabe volje, da je po tekmi bruhnil v jok in sploh ni čestital predsedniku Fife. Nemci so se razveselili tretjega naslova, Franz Beckenbauer pa je postal svetovni prvak še kot selektor. Elf se je tako maščeval Argentini in Maradoni za poraz v finalu SP 1986, po dveh zaporednih porazih v finalu pa je končno dočakal naslov, ki je v nogometnem svetu deležen največjih čestitk.
Finale SP 1990:
SP v Italiji
Leto: 1990
Gostitelj: Italija
Zmagovalec: ZR Nemčija
Finale: ZR Nemčija : Argentina 1:0
Povprečje doseženih zadetkov: 2,21
Povprečni obisk gledalcev: 48.389
Najboljši strelec: Salvatore Schillaci (Anglija) - 6 zadetkov
Uvrstitev Jugoslavije: četrtfinale
Tekma za 3. mesto:
Bari:
Italija : Anglija 2:1 (0:0)
Baggio 71., Schillaci 86./11-m; Platt 81.
Finale:
Rim, Olimpijski štadion, 73.603 gledalcev
ZR Nemčija : Argentina 1:0 (0:0)
Brehme 85./11-m; R.K.: Monzon 65., Dezotti 87./oba Argentina
ZR Nemčija: Illgner, Köller, Augenthaler, Buchwald, Brehme (od 73. Reuter), Berthold, Littbarski, Matthäus, Hässler, Klinsmann, Völler; selektor Franz Beckenbauer
Argentina: Goycochea, Ruggeri (od 46. Monzon), Simon, Serrizuela, Lorenzo, Burruchaga (od 53. Calderon), Basualdo, Troglio, Sensini, Dezotti, Maradona; selektor Carlos Bilardo
Zgodovina svetovnih prvenstev:
| Leto | Gostitelj | Svetovni prvak |
|---|---|---|
| 1930 | Urugvaj | Urugvaj |
| 1934 | Italija | Italija |
| 1938 | Francija | Italija |
| 1950 | Brazilija | Urugvaj |
| 1954 | Švica | ZRN |
| 1958 | Švedska | Brazilija |
| 1962 | Čile | Brazilija |
| 1966 | Anglija | Anglija |
| 1970 | Mehika | Brazilija |
| 1974 | ZRN | ZRN |
| 1978 | Argentina | Argentina |
| 1982 | Španija | Italija |
| 1986 | Mehika | Argentina |
| 1990 | Italija | Nemčija |
| 1994 | ZDA | Brazilija |
| 1998 | Francija | Francija |
| 2002 | Južna Koreja in Japonska | Brazilija |
| 2006 | Nemčija | Italija |
| 2010 | Južna Afrika | Španija |
| 2014 | Brazilija | Nemčija |
| 2018 | Rusija | ? |
