To so najlepši goli, kar smo jih videli v finalih

Pred finalom lige prvakov (Real Madrid - Juventus, sobota 20.45)

• Finala lige prvakov Zinedina Zidana
• Zgodba o velikem Gianluigiju Buffonu
• Zidane postavljen pred veliko dilemo
• Prizorišče finala: Millennium Stadium v Cardiffu
• Cardiff zaradi strahu pred terorizmom ukinil navijaško cono

- Diego Milito (2010):

Pred sedmimi leti je Inter Joseja Mourinha, ki je v tisti sezoni že osvojil naslov italijanskega državnega in pokalnega prvaka, naskakoval trojno krono na kultnem štadionu Santiago Bernabeu v Madridu. 

Junak zmage z 2:0 nad münchenskim Bayernom je bil Diego Milito. Argentinec je zabil oba gola. Mojstrovina je bil predvsem drugi, ki ga je zabil v 70. minuti, ko je prejel podajo Samuela Eto'oja, stekel proti kazenskemu prostoru, osmešil Daniela van Buytena, prišel pred gol Hansa-Jörga Butta, ga premagal in zapečatil usodo Bavarcev.  

Gol Diega Milita:

- Vladimir Šmicer (2005):

To je bil znameniti finale v Istanbulu, v katerem je Milanu uspelo zapraviti vodstvo s 3:0 v prvem polčasu. Na začetku drugega dela igre je Liverpool v šestih minutah zadel kar trikrat, izenačil na 3:3 in pozneje po enajsmetrovkah prišel do naslova evropskega prvaka.

Vladimir Šmicer, ki je finale začel na klopi, a je na igrišče namesto poškodovanega Harryja Kewella prišel že v prvem polčasu, je zadel v 56. minuti po strelu s približno 20 metrov, ko je neubranljivo meril v desni spodnji kot Brazilca v vratih Milana, Dide.

Gol Vladimirja Šmicerja:

- Lionel Messi (2009):

To je bil finale, v katerem je Lionel Messi prvič zaigral v finalu lige prvakov, leta 2006 je bil del ekipe Barcelone, a ni nastopil. 

Na Olimpijskem štadionu v Rimu je bil na drugi strani Manchester United z njegovim največjim rivalom Cristianom Ronaldom na čelu, Argentinec pa je zablestel v 70. minuti, ko po podaji Samuela Eto'oja prišel do strela z glavo in z na videz preprostim, v resnici pa zelo prefinjenim strelom premagal Edwina van der Sarja v vratih Angležev. 

Eden od redkih golov z glavo argentinskega nogometnega mojstra za zmago z 2:0 in naslov evropskega prvaka.

Gol Lionela Messija:

- Steve McManaman (2000):

Real Madrid je v finalu na štadionu Stade de France v Parizu pod vodstvom Vicenteja del Bosqueja s 3:0 povozil Valencio in še drugič v treh letih postal evropski prvak.

Steve McManaman je zadel v 67. minuti, ko je po odbitem strelu na robu kazenskega prostora žogo udaril zelo atraktivo in učinkovito ter poskrbel za vodstvo Reala z 2:0. Nekdanji as Liverpoola je takrat postal prvi angleški nogometaš, ki je naslov osvojil s tujim klubom.  

Gol Steva McManamana:

- Ruud Gullit (1989):

Milan je na štadionu Camp Nou v Barceloni povsem nadigral Steauo Bukarešto in zmagal s 4:0. 

Vrhunec tega večera se je zgodil v 39. minuti, ko je za vodstvo Milana s 3:0 poskrbel Ruud Gullit, to je bil že njegov drugi gol tistega večera.

Nizozemec je na robu kazenskega prostora mojstrsko umiril žogo, ki mu jo je podal Roberto Donadoni, in tik za tem neubranljivo zadel.

Gol Ruuda Gullita (pri 1:50):

- Zadnje iz rubrike Top 10:

• Ko se kolesarji prehitro veselijo
• Tako spektakularni, da jih ne bomo nikoli pozabili
• Večnost športnih legend
• Druščina brez slovenske krone
• Alpinistični dosežki, ki so Slovenijo postavili na svetovni zemljevid

- Lars Ricken (1997): 

Borussia Dortmund je na Olimpijskem štadionu v Münchnu osvojila prvi in do zdaj edini naslov evropskega prvaka, potem ko je v finalu s 3:1 odpravila favorizirani Juventus.

Usodo Torinčanov je zapečatil Lars Ricken, ki je zadel vsega 16 sekund po prihodu na igrišče. Po podaji Andreasa Möllerja je takrat 20-letni nekdanji čudežni deček nemškega nogometa stekel proti vratom Angela Peruzzija in ga presenetil z močnim in natančnim udarcem z 20 metrov, ki ga je izkušeni italijanski vratar lahko le pospremil s pogledom.

Gol Larsa Rickena:

- Fabrizio Ravanelli (1996):

Na Olimpijskem štadionu v Rimu sta se za naslov evropskega prvaka udarila Ajax in Juventus, ki je zmagal tudi po zaslugi Fabrizia Ravanellija, ta je zadel po 13 minutah igre, ko je Torinčane popeljal do vodstva z 1:0 (tekma se je končala z izidom 1:1, Juventus se je naslova veselil po enajstmetrovkah).

Izkušeni dolgoletni italijanski reprezentant je po napaki obrambe Nizozemcem z enim dotikom mojstrsko ukanil vratarja Ajaxa Edwina van der Sarja, v naslednjem koraku ujel žogo tik ob črti, ki označuje kot, potem pa jo iz skoraj nemogočega položaja brcnil tako, da se je skotalila v gol.

Gol Fabrizia Ravanellija:

- Dejan Savičević (1994):

Barcelona z Romariom, Hristom Stoičkom, Ronaldom Koemanom je bila v finalu v Atenah velik favorit za naslov, a je doživela hladno prho. Milan jo je razbil s 4:0.

Usodo Kataloncev je morda dokončno zapečatil Dejan Savičević z golom v 47. minuti, ko je zadel za 3:0.

To je bila mojstrovina srbskega zvezdnika, ki je legendarnega Andonija Zubizarreto premagal z neubranljivim strelom z desne strani roba kazenskega prostora.

Gol Dejana Savičevića:

- David Villa (2011):

Barcelona se je za evropski naslov še drugič v treh sezonah pomerila z Manchester Unitedom in še drugič zmagala.

Tokrat s 3:1, končni izid na kultnem Wembleyju v Londonu pa je v 69. minuti postavil David Villa, potem ko je z 20 metrov neubranljivo zadel stičišče prečke in vratnice nemočnega Edwina van der Sarja.

Gol Davida Ville:

- Zinedine Zidane (2002):

Sploh ni dileme, kateri gol je najlepši v zgodovini finalov elitnega evropskega tekmovanja. Pa ne samo tega. Verjetno je mojstrovina Zinedina Zidana največja v finalih vseh največjih nogometnih tekmovanjih do zdaj.

Način, na katerega je visoko podajo Roberta Carlosa z leve strani pričakal na robu kazenskega prostora in žogo, še preden se je dotaknila tal, z volejem zabil v gol, je bil neverjeten. Čaroben trenutek iz Glagowa je eden izmed najbolj legendarnih, kar jih je do zdaj dal nogomet na najvišji ravni.

Gol Zinedina Zidana: