Prosinečki pohvalil štadion in Olimpijo

Robert Prosinečki se je po devetih letih vrnil v Ljubljano. "Tu sem užival," se je spominjal sezone 2002-03, ko je nosil dres Olimpije. Kot trenerju mu bo ostala v manj prijetnem spominu.

1 / 3

2 / 3

3 / 3

Eden zadnjih nogometnih ''romantikov'' na svetu je v sezoni 2002/03 kljub spogledovanju z zaključkom kariere oplemenitil slovenske zelenice. Z atraktivnim izborom mojstrovin je navduševal občinstvo v 1. SNL, čeprav je bil star že 33 let in ga je pošteno mikala upokojitev. ''V Ljubljani sem preživel enega najlepših delov moje kariere. V tem letu, ko sem igral za Olimpijo, sem zelo užival. To lahko priznam, zato se mi je bilo lepo vrniti nazaj,'' je poudaril nekdanji velemojster evropskega nogometa, ki je Olimpiji pomagal do pokalne lovorike, nato pa ga je pot zanesla v Zagreb, kjer je sezono kasneje tudi zaključil igralsko pot. Da je takrat sploh izbral Ljubljano in postal verjetno največje nogometno ime, ki je kdajkoli sodelovalo v 1. SNL, sta bila najbolj zaslužna njegov oče in Mladen Rudonja. S ''Turbo Rudijem'' se je spoprijateljil v Portsmouthu, s selitvijo v Ljubljano pa je ubil dve muhi na en mah, saj je izpolnil željo očetu, ki si je srčno želel sina na igrišču občudovati vsaj še eno sezono, bil pa je tudi blizu Zagrebu in družinskemu domu. Zato tudi ni čudila odločitev, da se je vsak dan po treningu oziroma tekmah pred bežigrajskim štadionom preselil v jekleni voziček in se zapodil proti hrvaški prestolnici. Tam je gradil projekt novega športnega tednika, ki pa je po nekaj mesecih neslavno pogorel. ''Tale štadion je pa res bistveno boljši od tistega za Bežigradom, na katerem sem igral za Olimpijo (smeh). Je zelo lep, ima imenitne slačilnice …,'' je Robert Prosinečki našteval pozitivne vtise, ko je v sredo gostoval v slovenski prestolnici. Na štadionu v Stožicah je vodil nogometaše Crvene zvezde.

V dar prejel Olimpijin dres z njegovim priimkom

Najbolj priljubljeni Hrvat v Beogradu (vsaj v njegovi ''rdeče-beli'' polovici) je pred srečanjem z rok športnega direktorja ''zmajev'' Milenka Ačimovića prejel dres Olimpije s ''sveto'' številko 14, ki jo je za Bežigradom nosil tudi Sebastjan Cimerotić. Na prijateljskem dvoboju pa razen nostalgičnih prizvokov, ki so se po njegovem prvem službenem obisku Ljubljane po daljšem času ponujali kar sami, med drugim je doživljal tudi večkratne ovacije domačih navijačev in jim pozdravljal z mahanjem, ni imel resničnih razlogov za zadovoljstvo.

Prosinečki: Utrujenost ne sme biti opravičilo k porazu

Beograjski velikan, ki išče pot do stare slave, pri tem pa ga močno ovira brezno rdečih številk, je na začetku priprav naletel na bolj uigrane tekmece. Poraz z 0:3 bi bil lahko še hujši, saj je Anej Lovrečič med drugim zastreljal (drugo) 11-metrovko, nekdanjega zvezdnika Reala in Barcelone pa slaba igra Crvene zvezde vendarle ni pretirano zaskrbela. V bogati karieri je izkusil že preveč podobnih trenutkov, da bi po zgodnjem pripravljalnem srečanju, ko so imeli njegovi izbranci še težke noge, že sodil o končnih dometih. ''Čestitke Olimpiji. Zasluženo nas je premagala. Smo še v zgodnji fazi priprav, tako da se je poznala velika utrujenost. Slednja pa ne sme biti opravičilo k porazu. Olimpija je bila veliko boljša. Mi lovimo formo do prve tekme v Evropi, ki bo 19. julija. Takrat se začne naša sezona, do takrat pa nas čaka še ogromno dela,'' je priznal ''veliki žuti (rumeni)'', kot ga je pred leti oklical nogometni prostor na področju nekdanje Jugoslavije. Z Beograjčani bo nadaljeval priprave na Rogli, kmalu pa ga čaka še prijateljska tekma s Koprčani.

V ponedeljek je Prosinečki v Domžalah predstavil mlajše kandidate, mreži v Športnem parku pa sta ostali nedotaknjeni (0:0), v sredo pa proti Olimpiji ponudil udarno postavo. Številnih navijačev nekdanjih evropskih in svetovnih prvakov ni navdušila, a med njimi še vedno prevladuje mnenje, da bi lahko ''Žuti'' končno prekinil srbsko vladavino Partizana in po pokalnem z ''rdeče-belimi'' osvojil že državni naslov. Po tekmi smo mu želeli postaviti še nekaj vprašanj, a se je po prihodu iz službenih prostorov hitro poslovil. Pred klubskim avtobusom so ga čakali znanci iz Hrvaške, s katerimi je na hitro izmenjal nekaj besed. V rokah mu je gorela prijateljica cigareta, po kateri je slovel že v igralskih letih. Zanimivo je, da tudi tu prisega na ''rdeče-bele'' barve. Nato pa je na naše prošnje, da bi nam zaupal še kaj, le skomignil z rameni, pokazal na uro in odvihral na avtobus. Morda tudi zaradi želje, da bi še ujel prenos polfinalnega dvoboja med Španijo in Portugalsko, vsekakor pa tudi zaradi razočaranja po visokem porazu. V Ljubljani tako prepričljivega zagotovo ni pričakoval.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Sorodne vsebine

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano
{{headline}}
{{display_url}}
{{description1}} {{description2}}