Matjaž Kek: Sem vijoličen in tako bo vedno ostalo #intervju

Za vas je to prva izkušnja z dekleti. Videti ste pozitivno presenečeni.
Res je, prav prijetno sem presenečen, ko vidim kup otrok na vseh igriščih. Radomljani imajo res krasen park, mogoče bi bila lahko le travnata površina v boljšem stanju, a ne glede na to se mi zdi Hervisova akcija super ideja, ki da veljavo nogometu tudi tam, kjer ne veljata samo denar in strogi profesionalni zakon. Pričakoval sem, da bom obiskal trening mlajših fantov, potem pa me je pričakala velika skupina deklet.

Kaj ste videli na treningu, so bila dekleta zaradi vas še bolj motivirana?
Prav lepo je bilo danes, saj imam po navadi opravka le s fanti. A tudi dekleta znajo igrati. Zanimivo. Videl sem veliko motorike in zagnanosti. Dekleta so prav v redu. Tudi drugače si rad ogledam žensko svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo in ligo prvakov. Tudi ženske znajo igrati nogomet, o tem ni nobenega dvoma. Miselnost, da je nogomet le za fante, je vsak dan bolj na trhlih nogah. Mogoče pri nas še ni toliko v ospredju, a v Braziliji ali Nemčiji je ženski nogomet resen šport. Imamo pa tudi mi nekaj dobrih deklet, na primer Matejo Zver, ki poznam že od malega, tudi hčerka od Bojana ( Prašnikarja, op. p.) je naredila velik preskok. Ko se govori o nogometu, sem sam vedno zraven.

Matjaž Kek je nogometašice Radomelj tudi nagovoril:

Bi se morda nekega dne spustili v vodenje kakšne ženske selekcije?
Zakaj pa ne. Pa še zabavno bi verjetno bilo. Gre za neko navdušenje deklet in teh, ki jih vodijo. Prav lepo je to videti.

Mnogi pravijo, da je voditi dekleta povsem drug svet. Da ni vsak za to usposobljen.
Bi kar verjel. Sploh jaz, ki sem bolj tankih živcev, kar se tiče reda in discipline. Verjetno se s časom prilagodiš in navadiš dela z dekleti. Je pa res, da je to mogoče res bolj izziv za mlajše trenerje.

Roman Bezjak se je pred nekaj dnevi preselil k nemškem bundesligaši Darmstadtu. "Pri Romanu je pretehtala želja po igranju v bundesligi. Bundesliga je le bundesliga, pa čeprav Darmstadt ni tako zelo cenjeno ime. To, ali je bil njegova poteza pametna ali ne, bo pokazal čas." Foto: Žiga Zupan/ Sportida

Če se preselimo še k vaši Rijeki. Roman Bezjak je odšel v Nemčijo. To je najbrž za vas kar hud udarec.
Ne razmišljam o tem. Razmišljam le o fantih, ki jih imam na razpolago. Tukaj ni samo Roman, izgubil sem deset igralcev, večinoma reprezentantov. A usmeritev kluba je pač taka, da se skušamo čim prej postaviti na noge, da sami zaslužimo zadosti za običajno delovanje kluba.

Začelo s je z italijanskim kapitalom, ki je bil seveda dobrodošel, zdaj pa z iskanjem igralcev, ki jih pripeljemo brez odškodnine in jih z dobrim delom potem prodamo. 

Seveda ni ravno dober občutek, če moraš vsakih šest mesecev postaviti novo ekipo, a po drugi strani to pomeni neki izziv.

Pri Romanu je pretehtala želja po igranju v bundesligi. Bundesliga je le bundesliga, pa čeprav Darmstadt ni tako zelo cenjeno ime. To, ali je bil njegova poteza pametna ali ne, bo pokazal čas.

Vesel sem, da so igralci, kot so Samardžić, Cvijanović, konec koncev tudi Mejač, ki sem jih pripeljal, pustili dober vtis kot ljudje in karakterji. Vsi so šli na boljše, kar pomeni, da je bila Rijeka za njih odskočna deska. Vesel sem tudi, da je okolje videlo, da so Slovenci dobri nogometaši in na Rijeko niso prišli le zato, ker so moji sonarodnjaki. 

Bezjak je v izjemni formi. Najbrž ste slutili, da bo slej ko prej prišlo do odhoda?
Po pravici povedano, nisem. Sam imam svoje razmišljanje, tudi Romanu sem povedal, kako sam mislim, da je prav, da se gre skozi življenje. A odločil se je, kot se je. Danes se iščejo napadalci, ki dajejo gole. Tudi sam ga zdaj iščem. Na Rijeki mi pravijo, saj imaš zdaj tistega in onega, a nimamo pa takega karakterja, kot je bil Roman. Pri Romanu se mi zdi, da se vse preveč gleda skozi zadetke. Zanj ni najpomembnejše, da je on tisti, ki brcne žogo čez črto, ampak da dela in se razdaja za ekipo. Prepričan sem, da je pred Romanom kariera, ker to hoče, za to živi, upam, da bo svoj del pustil tudi v reprezentanci.

En Slovenec je odšel, drugi prišel. Je bil nakup Matica Črnica vaša želja?
Imamo posebno službo, ki išče nogometaše v naši regiji. Po mojem mnenju imamo v naši ekipi preveč tujcev. Matica poznam že iz Maribora, gre za odličnega nogometaša, ki prihaja v zanimivo okolje. Zagotovo bo to zanj poseben izziv. Prestop, ki ga je opravil iz Maribora v Domžale, ga je pripeljal tudi v reprezentanco. Zdaj je na njem, da pokaže tisto, kar sem prej govoril za preostale slovenske fante, ki sem jih imel pri Rijeki. Ima potencial, da se bomo čez čas tudi o njem lahko pogovarjali tako, kot se zdaj o Romanu. Če bo šlo tako, kot za zdaj kaže, lahko vsi skupaj nekaj odnesemo od tega.

Rijeka je že drugo leto zapored izpadla na prvi stopnici lige Europa. Kako hud udarec je bil to za klub?
Vedno se pričakujejo napredovanje in zmage na vseh tekmah. Mogoče je bilo v preteklem letu razočaranje večje, saj je bil letos Instabulspor premočen. Preprosto imajo odlično ekipo, kar zdaj dokazujejo tudi v prvenstvu. Mene kot trenerja sicer boli izpad, saj smo na obeh tekmah dobro igrali, a Evropa je spet pokazala, da moraš že na samem začetku imeti sestavljeno ekipo, potem je pa treba imeti tudi malce sreče. Mi je nismo imeli, saj smo bili nosilci. Škoda, saj menim, da imamo zdaj ekipo, ki bi lahko solidno igrala v Evropi, a Turki so bili premočni in to je treba športno priznati.

"Škoda, saj menim, da imamo zdaj ekipo, ki bi lahko solidno igrala v Evropi, a Turki so bili premočni in to je treba športno priznati." Foto: Vid Ponikvar

Povsem drugače kaže v domačem prvenstvu, kjer ste s šestimi zmagami in remijem celo pred Dinamom, ki ima sicer enako številko točk. Bo letošnje leto leto, ko lahko pade tudi veliki Dinamo?
Največja težava Rijeke in njenih navijačev je ta, da se ljudje preveč obremenjujejo z Dinamom. Vsi vemo, kakšen klub je Dinamo, kaj dela in kako močen je, mislim pa, da bi bilo treba veliko bolj razmišljati o sebi in svojih težavah. Potem te rezultat sam nagradi. Je pa vprašanje zanimivo, saj vsi čakajo, kdaj bo padel Dinamo, tako kot so pri nas čakali padec Maribora.

Dinamo se preveč povezuje z Zdravkom Mamićem, on dejansko ne igra, vseeno pa na koncu vsako leto zbere 90 točk. Svojo kvaliteto je Dinamo pokazal tudi s tem, da se je uvrstil v ligo prvakov. Tukaj pa ni le ta klub, Hajduk ima tudi neko novo in zanimivo vizijo, pojavil se je še Osijek. Če le malce zaspiš, si lahko hitro kaznovan.

To, da smo trenutno prvi, ni naključje, saj v tem delu res igramo dobro, a kot sem že rekel, to še prav nič ne pomeni. Je pa seveda dober občutek, ko je lestvica taka, kot je zdaj.

Bi lahko bila ravno uvrstitev Dinama v ligo prvakov voda na vaš mlin?
Nikakor. Podobno sem odgovoril, ko so me vprašali, ko je Hajduk pred tekmo z nami potoval v Tel Aviv. Rijeka je najbolje igrala takrat, ko je v četrtek igrala s Sevillo ali Feyenoordom, v nedeljo pa smo igrali hrvaško ligo. Prišli smo v ritem, ki daje moč in motiv. Mislim, da če je klub dobro urejen in organiziran, je Evropa lahko bolj pozitivna kot pa negativna.

"Največja težava Rijeke in njihovih navijačev je ta, da se ljudje preveč obremenjujejo z Dinamom." Foto: Vid Ponikvar

Pred tremi leti in pol, ko ste sedli na klop Rijeke, je bilo mogoče prebrati marsikaj. Slovenec na klopi hrvaškega kluba je bil kar šok za tamkajšnje občinstvo. Kakšen odnos do vas imajo danes?
Mislim, da stereotipa o Slovencih kot "skijaših" (smučarjih) ni več. Je pa odnos tak kot povsod. Če se zmaguje in so rezultati, si njihov, pri porazih pa si Slovenec na klopi Rijeke. Zelo mi je všeč, da je prišel še eden, govorim o Marijanu Pušniku. Da se še o enem piše in govori. In spet pridemo do sklepa, da tukaj ni zato, ker bi koga poznal in ne bi nič znal. Pot je težka, vsak dan se je treba dokazovati, tako kot vsepovsod drugod. Nič lažje mi ne bi bilo v Mariboru ali kje drugje.

Zagotovo pa so ljudje na Hrvaškem, ki jim gre v nos, da sta v dveh od treh najmočnejših klubov na Hrvaškem trenerja Slovenca?
Sam tega ne čutim, to me ne zanima. Drugače pa je šlo tudi meni v nos, ko so polovico slovenske lige pred nekaj leti vodili tujci, pa zdaj vidim, da ni bilo prav. Ko si sam tujec, drugače gledaš na te stvari. Dokazovati se moraš povsod, pa tudi pametne ljudi najdeš vsepovsod, ki vse komentirajo in imajo mnenje o vsem. Ta slovensko-hrvaška tekmovalnost bo vedno obstajala, a s tem ni nič narobe. Mene to le motivira.

Ko ste že omenili Pušnika. Z njim sta se že pomerila. Zmagali ste s 4:2.
Ne spomnim se, da je pisalo Pušnik proti Keku 2:4, ampak Hajduk proti Rijeka 2:4. To je bistvo vsega. Zelo sem vesel, da je tukaj. Biti trener takega kluba, s tako tradicijo in tako maso navijačev je izredno zahtevno delo. Prepričan sem, da ko se bova še trikrat srečala, če ne bo pokala vmes, to vedno poseben izziv. Gre za veliko rivalstvo, ampak pred in po tekmi in tudi času vmes pa eno globoko prijateljstvo, ki ga ne more porušiti to, da sem sam trener Rijeke, on pa Hajduka.

Matjaž Kek bo oktobra, če ne bo prišlo vmes kaj nepredvidljivega, na klopi Rijeke postavil poseben mejnik. Foto: Vid Ponikvar

Oktobra bo padel mejnik. Postali boste trener, ki je najdlje ostal na klopi Rijeke v vsej zgodovini. Kaj pravite na to?
Mene to ne zanima, tega sam ne računam in spremljam. Ne bom rekel, da je to slučaj. Zagotovo so dobro delo in rezultati pripomogli, da sodelujemo že toliko časa. Še danes imam enako velik motiv in željo iti na treninge kot prvi dan, ko sem prišel na Reko. Toliko časa, kot se bom tako počutil, sploh ne razmišljam o ničemer drugem. Imamo korekten človeški odnos, tudi ljudje na tem koncu Hrvaške so me sprejeli izredno dobro. Sicer obstajajo neke ponudbe, ki stalno prihajajo na moj naslov, a sem že v teh letih, ko me neka finančna ponudba ne more premamiti, če v tem ne bi videl kvalitete življenja.

To sem se naučil, ko sem šel v Arabijo. Nisem bil dolgo tam, pa sem naredil fakulteto. Greš v neznano, v okolje, na katerega nisi pripravljen in globoko v sebi si tega sploh ne želiš. Vidiš le tiste dolarje in ko jih dobiš po prstih, začneš drugače razmišljati. Pretežek je poklic trenerja, da bi se za dve, tri plače spuščal v neko avanturo. Je pa res, da nikoli ne veš, kaj prinese življenje, službe ti v tem poklicu nihče ne more zagotoviti.

Pogodba vam poteče leta junija 2017. Ste se že kaj pogovarjali o podaljšanju?
Nekaj smo se že. A to sezono bom poslušal čim bolje opraviti, potem pa bo časa dovolj. Od takrat, ko sem prišel in ko sem prvič podaljšal, sem si dejal, da bom najbolj srečen, če jo izpolnim do konca. Tega, da me menjavajo po vsakem porazu ali remiju, sem že navajen, to je res neka trenerska folklora.

Denar za vas ni več odločilen faktor. Kaj pa, če bi na pomoč poklical Maribor, če bi to res potreboval?
To je vprašanje, za katerega sem najmanj želel, da bi mi ga postavili. Dejstvo je, da sem otrok Maribora in vedno bom to ostal. V Mariboru sem doživel vse lepo, kar je mogoče doživeti, vmes so bili tudi težki trenutki. Je pa res, da je Maribor zdaj ena zgodba, sam pa sem druga. Kaj bo življenje prineslo, pa se ne ve. Nočem niti vedeti, nočem niti razmišljati o tem. Edino, kar bo pa vedno ostalo, je, da sem vijoličen, a zaradi tega nič manj ne spoštujem zelenega, rumenega ali pa modrega.

Noče primerjati hrvaške in slovenske lige. Foto: Vid Ponikvar

Se da primerjati hrvaško in slovensko ligo?
Težko bi karkoli rekel, saj slovenske lige ne poznam. Kar se tiče infrastrukture, pa imamo Slovenci boljše štadione in pogoje za trening. Na Hrvaškem pa so trije štadionu, ki so dobri, ostale pa bodo morali popraviti. Kar se pa tiče kvalitete, je težko govoriti objektivno. Skratka nočem biti nekdo, ki je preveč pameten in o zadevi, ki jo komentira, ne ve toliko, kot bi moral.

Koliko vam ob vsem delu okoli vašega kluba uspe spremljati dogajanje v Sloveniji?
Spremljam, kolikor se le da. Tudi pogledam si kakšno tekmo. Nočem pa si dovoliti, da bi z enega konca, daleč od dogajanja, komentiral stvari, ki jih ne poznam. Škoda, da so vsi slovenski klubi izpadli iz Evrope, vseeno pa je slovenska liga vse bolj zrela in nihče je nima pravice podcenjevati. Baza je dobra, z mladimi se odlično delo. Že velikokrat sem dejal, da se o uspehih mlajših selekcij premalo govori.

Včasih je bil en slovenski nogometaš v ligi prvakov, pa je bil cel halo, zdaj pa poglejte, koliko jih je. To ni slučaj. To ni zato, ker smo mali Slovenčki, pa ker smo komu simpatični. To je odraz kvalitete, ni pa lahko tekmovati z velikani iz bundeslige in serie A ter drugih večjih držav. Najlažje je sedeti na kavču, držati daljinec v roki, piti pivo in jesti čips. V tem smo pa svetovni prvaki. Tudi na Hrvaškem je podobna slika. Ko pa je treba iti na štadion navijat za svoje in z nakupom vstopnice pomagati svoji ekipi, se pa ustavi.

Videli ste tudi seznam igralcev, ki jih je Srečko Katanec vpoklical za reprezentančno akcijo. Začenjajo se kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Rusiji.
Kot sem rekel prej, ne poznam tako dobro, kdo, kaj in zakaj. Vem le, da gre za zanimivo skupino z veliko izzivi in polno pastmi. Tisti, ki pravi, da so Slovenci tihi favoriti, je zame malce nor. Čedalje več je novih obrazov, generacija se menja in to ni preprosto. Treba podpreti Katanca. Če pogledamo v zgodovino, takrat, ko je bila Slovenija v nogometu enotna, je nekaj nastalo, takrat ko smo se gledali prek plota, pa ni bilo nič dobrega. Pomembno bo dobro začeti in to bo vse skupaj potegnilo za sabo. Če Slovenija zajaha tisti pozitivni val in bo na krilih evforičnih navijačev, je mogoče marsikaj. Velike reprezentance so že padle in pod takimi pogoji bodo še padale. Treba je iti malce ven iz lokalnih okvirov in podpreti slovensko nogometno reprezentanco.

Trener Rijeke je Katančevi četi zaželel veliko sreče. Foto: Vid Ponikvar

Prva nasprotnica Slovenije v kvalifikacijah bo Litva. Je tukaj Slovenija favorit?
Ni pomembno. Slovenija mora biti Slovenija. Vedno, ko je bilo tako, je bilo vse v redu. Komaj čakam, da se začne, da vidim, kaj nam bodo fantje pripravili. Je pa res, da je skupina zahtevna in neugodna. Marsikdo podcenjuje to skupino, a po mojem mnenju neupravičeno. A mislim, da so jo novi fantje, ki so okoli izkušenih, sposobni zakuhati marsikomu. Ni treba od njih nekaj zahtevati, treba jim je pustiti, da pokažejo, kar znajo in še enkrat, treba jih je podpreti.

Je reprezentanca, ki jo ima trenutno v rokah Katanec, najmočnejša v vsej slovenski zgodovini?
Primerjave so vedno zanimive za vas medije. Vedno je zanimivo prebrati tako zanimivo stvar. To je pač moč medijev. Reprezentanca ima velik potencial, a nič večjega, kot so ga imele selekcije, ki so še na Nizozemskem in Belgiji, Južni Koreji in JAR. Zaradi tega pritisk res ni potreben, če se kaj ne bo zgodilo, kot se pričakuje. Lahko se premaga drugega ali tretjega na Fifini lestvici, lahko te pa premaga 150. Pred fanti in strokovnim vodstvom je nov velik izziv in upam, da ga bodo uspešno opravili.