Četrtek, 9. 4. 2020, 12.26
4 leta
Intervju z Aleksejem Nikolićem
"Nihče ne ve, kaj bo čez teden, kaj šele čez mesec"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,62
Zlati slovenski košarkar se je zaradi koronavirusa predčasno vrnil v Slovenijo.
Čeprav zlati slovenski košarkarski reprezentant iz Turčije 2017 Aleksej Nikolić ni želel, da bi se sezona predčasno končala, ima kljub vsemu razlog za zadovoljstvo, saj je dobil tiste prepotrebne minute na parketu, ki jih je želel. Kruh si je služil v severni Italiji pri Trevisu, a k sreči dovolj daleč, da je bil umaknjen od središča izbruha koronavirusa.
V italijanskem prvenstvu so odigrali 21 od skupno 32 tekem, sezona pa se je ta teden zaradi pandemije koronavirusa končala. Pri naših sosedih je kot član Trevisa igral tudi Aleksej Nikolić. S klubom je zbral osem zmag in trinajst porazov, kar je zadostovalo za 13. mesto – od končnice je bil oddaljen le tri zmage. Njegovo povprečje je bilo 10,8 točke, skoraj pet asistenc in štirje skoki v 29 minutah igre.
Prav vse športnike, ki so bili v tujini, vprašamo, ali so se vrnili v domovino in kaj v času koronavirusa počnejo. Kako je z vami?
V Slovenijo sem prišel 11. marca. Ujel sem še zadnji vlak, da sem se vrnil. Potem so začeli zapirati meje. Poskušam vzdrževati kondicijo, kaj drugega se tako ali tako ne da.
Potreboval je minute in jih dobil.
Kot posojen košarkar Partizana ste igrali v Italiji za Treviso. V okolici Benetk sicer ni žarišča koronavirusa v Italiji, pa vseeno povejte, kako ste vse skupaj dojemali.
V Trevisu ni bilo čutiti prevelike panike. Tudi ko so začeli uvajati pravila in ukrepe, so se ljudje držali tega. Niso pa delali prevelike drame. Ko so stvari ušle izpod nadzora, pa so ljudje zadevo začeli jemati resno. V Trevisu prevelike panike ni bilo, zato pa je bilo povsem drugače v Bergamu, Milanu, Brescii … Kakšnih posebnih navodil kluba takrat nismo imeli. Standardne stvari, kot veljajo tudi pri nas. Umivanje rok, zaščitne maske …
Kdaj ste spoznali, da gre pri koronavirusu zares?
Odšli smo na tekmo v Pesaru, in sicer en dan prej. Isti dan smo se obrnili. Dejali so nam, da se ne bomo mogli več vrniti, ker bo karantena. Dejali so, da je to rdeča cona. Takoj smo se vrnili. Če bi ostali, se ne bi več mogli in bi morali tam ostati v 14-dnevni karanteni. Po tem smo še malce trenirali doma, nato pa so nam tudi to zaprli. Ko je bil sprejet ta ukrep, sem se odločil, da odidem domov. V Sloveniji je bilo takrat še normalno stanje, nato so tudi pri nas začeli uvajati ukrepe in vse zapirati.
Ali imate v središču izbruha koronavirusa kakšne kolege, ki so vam opisali, kaj se dogaja?
Dan pred tekmo s Pesarom sva se z mojim nekdanjim soigralcem Vaso Pušico dogovorila, da se dobiva na pijači. Samo za pet minut, a snidenja razumljiva ni bilo. Od tam sicer nimam nobenih informacij. Vem, da so v Bologno pošiljali paciente iz Milana, ker v bolnišnicah niso imeli prostora. Grozljive informacije, grozljivi prizori. Čakali smo, da bi se umirilo, a se je le nadaljevalo in stopnjevalo.
Ali so vam v klubu po odhodu dali kakšna navodila, kaj morate početi doma, če bi se prvenstvo morda le nadaljevalo?
Dobili smo program za vzdrževanje kondicije. Dejali so nam, naj poskušamo biti čim bolj pripravljeni, če bomo morali nadaljevati sezono. Glede na pogovore s soigralci smo vsi kar pridno delali. Jasno toliko, kolikor smo sploh lahko, a smo imeli vsi v mislih, da konca sezone ne bo.
Ta teden so se v Italiji odločili, da košarkarskega prvenstva ne bodo izpeljali do konca. Kako ste vi sprejeli to odločitev?
Po mojem mnenju je bila ta odločitev pričakovana. Razumem, da je vodstvo lige želelo nadaljevati zaradi velike izgube denarja, sponzorjev ... To govorim laično, saj se ne spoznam na to. A zaradi koronavirusa se je vse ustavilo. Občutljiva zadeva. Vprašanje, kaj bo v prihodnosti. Z zdravstvenega vidika je bila ta poteza logična.
Kako ste sicer zadovoljni s sezono? Bistveno več časa ste preživeli na parketu.
S sezono sem zadovoljen. Dobil sem minute, ki sem jih potreboval. Prevzemal sem tudi večjo odgovornost kot prvi organizator igre. Mislim, da sem dokazal, da lahko igram. S prikazanim sem zadovoljen. Včasih je bilo bolje, včasih slabše, ker sem imel nevšečnosti z manjšimi poškodbami. A te so sestavni del športa. Na splošno gledano se je moja igra dvignila. Tudi klub je deloval na precej visoki ravni za prvo sezono v italijanski prvi ligi. S tega vidika jih moram zelo pohvaliti in se zahvaliti za zaupanje.
Te minute ste potrebovali kot Sahara vodo.
Manjkale so mi minute, ko se tekma lomi, da takrat sprejemam odločitve. Saj sem to počel tudi že prej, vendar tu ves čas, kar je povsem drugače. To je tiso, kar mi je manjkalo. Sebi sem dokazal, da zmorem. Upam, da tudi drugim. Daleč od tega, da bi bilo popolno, a napredek je bil dosežen.
S Partizanom je sicer še vedno vezan za dve leti.
Ali so vam Italijani plačali vse ali bo zaradi koronavirusa kaj primanjkljaja?
Ne vem še. Moram se še slišati z njimi, da se uskladimo glede tega. Ne vem, kaj in kako. Vse je novo.
V Italiji ste igrali kot posojen košarkar Partizana, s katerim imate še pogodbo. Kako naprej?
Vrnitev v Partizan, bom videl, kaj se bo zgodilo. Na hitro sem se slišal z ljudmi iz Partizana. Rekli so, da se bomo slišali. Zdaj je v ospredju pandemija koronavirusa. Ne vem, kaj bo. S Partizanom imam pogodbo še za dve leti.
Kako težko pa vam je, ker ne morete metati žoge na koš? Verjetno igrišča doma nimate.
Ne, nimam, imamo pa v Postojni veliko igrišč, a ne moremo trenirati. Tega se moramo držati.
Ali imate že načrt, kaj boste počeli v bližnji prihodnosti?
Kar zadeva trening, je načrt, da se regeneriram. Sicer smo že en mesec brez treninga, a sem vseeno ohranjal kondicijo. Zdaj, ko je uradno konec prvenstva, se bom najprej regeneriral, potem pa videl, kako naprej s treningi, da bom dobro pripravljen na prihodnjo sezono. Za preostalo ne moreš načrtovati, ker nihče ne ve, kaj bo prihodnji teden, kaj šele čez mesec in tako naprej.
