Jure Sotlar: Spet uživam v hokeju #intervju

"Morda kdo misli, da sem prodana duša, a tisti, ki me poznajo, vedo, kakšen je bil moj položaj. Resno sem razmišljal o koncu hokejske kariere, na Jesenicah pa sem dobil samozavest, voljo in veselje do hokeja," dober teden dni po tem, ko je z železarji osvojil naslov državnega prvaka, sporoča ljubljanski napadalec Jure Sotlar. 

Potem ko je vso kariero preživel pri Olimpiji, se je Jure Sotlar lani preselil k večnim tekmecem na Jesenice, kjer je spet občutil veselje do hokeja.

Potem ko je vso kariero preživel pri Olimpiji, se je Jure Sotlar lani preselil k večnim tekmecem na Jesenice, kjer je spet občutil veselje do hokeja. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

 

Otroka Olimpije so klavrne razmere v kolektivu, kjer se je naučil hokejskih veščin, po lanski sezoni (2015/16) pripeljale do točke, ko je bil pripravljen drsalke obesiti na klin. Pogovori s prijatelji so danes 23-letnega Jureta Sotlarja prepričali, da vztraja v športu, ki mu je predan že lep čas.

Nov zagon je našel pod taktirko slovenskega selektorja Nika Zupančiča, pri največjem tekmecu Olimpije Jesenicah. Pogovarjali smo se o tem, kako se je znašel na Gorenjskem, kjer je bil po točkah najuspešnejši železar, kako težko spremlja Olimpijin prosti pad v brezno in tudi o neporavnanih računih z ljubljanskim društvom s Celovške 25.

"Zaslužen naslov, a težko prigaran," o novi zvezdici Jesenic pravi Jure Sotlar in se zahvaljuje navijačem za podporo skozi sezono. "Zaslužen naslov, a težko prigaran," o novi zvezdici Jesenic pravi Jure Sotlar in se zahvaljuje navijačem za podporo skozi sezono. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Pred dobrim tednom ste z Jesenicami postali državni hokejski prvak. Kako na finale gledate zdaj, ko so misli že bolj urejene?
Bila je težka serija, ne glede na to, da smo zmagali s 3:0 v zmagah. Mislim, da smo izkoristili to, da je bila Olimpija zunaj tekmovalnega ritma, da ni imela v nogah prepotrebnih tekem. Zasluženo smo zmagali, ampak naslov je bil težko prigaran.

Občutki so še vedno fenomenalni. Glede na sezono v ligi AHL (Alpska liga, op. a.), kjer nam ni uspelo, pa bi nam lahko, saj nismo bili prav daleč, je naslov državnega prvaka prišel kot super zaključek sezone. S tem rezultatom smo dokazali, da nismo tako slabi, kot so nekateri govorili.

V Alpski ligi ste obstali v polfinalu. Veliko se je govorilo o kakovosti tekmovanja. Vi poznate tako ligo EBEL kot Alpsko. Kako velik je kakovosten razkorak?
Liga zagotovo ni na kakovostni ravni lige EBEL, v kateri je igrala Olimpija. Začetek ni bil obetaven. Ljudje so govorili, da je nesmiselno, da igramo v tej drugorazredni ligi. A proti koncu se je pokazalo, da ni tako slaba. Drugi del tekmovanja, v katerem je bilo najboljših šest tekip, in končnico, bi primerjal s spodnjim delom lige EBEL.

Seveda ne vemo, kje bi bili mi v tem spodnjem delu, a moramo vedeti, da če bi Jesenice igrale v tej ligi, bi imele vsekakor kakšega tujca in kakšnega reprezentanta več. Obratno pa bi bilo pri Olimpiji manj tujcev, podobno, kot jih je bilo na koncu sezone, ko so nekateri že odšli. V tekmovanju se je dalo veliko naučiti in nabrati kar nekaj izkušenj, tako da sem z igranjem v ligi zadovoljen.



Na Gorenjskem je spet postal samozavestnejši. Na Gorenjskem je spet postal samozavestnejši. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

V čem ste v tej sezoni najbolj napredovali?
Izpostavil bi pridobitev samozavesti. Pomembno pa mi je tudi, da sem spet dobil voljo in veselje do hokeja. Vemo, da ti samozavest lahko odločilno pomaga. Včasih ti ne gre vse, kot želiš, a če si samozavesten, ti na nek način kar gre. Ko pa si v vseh pogledih na dnu, je težko še kaj sestaviti. Mislim, da se je pri Olimpiji spet zgodilo nekaj podobnega.

Sicer pa sem zelo zadovoljen s svojimi predstavami. Če bi mi kdo pred sezono ponudil tako individualno statistiko, tako igro in ekipni uspeh, bi takoj podpisal.

Bili ste najučinkovitejši igralec Jesenic v Alpski ligi, med desetimi najbolj učinkovitimi v ligi ... Pri Olimpiji so vas v ligi EBEL v preteklosti večkrat posadili na klop, saj da težko igrate v tem tekmovanju.
V ligi EBEL je Dahlem (Fabian, op. a.) poudarjal igro na telo. Vemo, da nisem najbolj fizičen igralec, a na Jesenicah sem igral precej bolj samozavesten in posledično tudi na telo. Mislim, da sem dokazal, da lahko igram hokej in da sem upravičil svojo vlogo na Jesenicah. K temu je pripomogla samozavest.

Seveda pa vsak trener vidi stvari po svoje. Zahvaljujem se Niku (Zupančiču, op. a.), ki mi je dopuščal, da sem lahko pokazal svoj stil igre. Tudi pred sezono, ko še nisem imel pogodbe, sem z njim govoril. Pozneje se je zgodilo točno to, kar mi je takrat rekel, da od mene pričakuje. Ne morem pa vedeti, kako bi bilo v ligi EBEL. Si pa seveda želim še kdaj zaigrati v tako močni ligi. A pustimo času čas.

Nik Zupančič je Jesenice vodil dve leti, obakrat je z njimi postal državni prvak. Tudi na ključnih reprezentančnih akcijah uspeh pod njegovo taktirko ni izostal. Kako ste ga kot trenerja videli vi?
Ko so se začele govorice, da bi lahko on postal trener, sem upal, da se bo to uresničilo. Nik mi je dal veliko uporabnih nasvetov, vemo, kakšen igralec je bil … Od njega sem se res veliko naučil in dokazal na ledu, da še znam igrati.

Sem tip igralca, ki lahko veliko več da ekipi, če ima določeno svobodo, kot če se nekdo vseskozi dere nanj in izvaja dodaten pritisk. Ob svobodi, ki mi jo je dal, je vse povedal precej mirno. Tudi ko je šlo kaj narobe. Ni bilo dretja, dodatne nervoze … Je pa res, da je vsak igralec drugačen. Nekdo si morda želi dretja, drugi ne, tretjemu pa je vseeno. "Vemo, kakšen igralec je bil. Od njega sem se res veliko naučil in dokazal na ledu, da še znam igrati." "Vemo, kakšen igralec je bil. Od njega sem se res veliko naučil in dokazal na ledu, da še znam igrati." Foto: HDD Jesenice, Drago Cvetanovič

Omenili ste ponovno voljo za igranje hokeja. Kako resno ste po sezoni 2015/16, ko ste se z Olimpijo sicer veselili državnega prvaka, a se je finančna nedisciplina v klubu nadaljevala, razmišljali, da bi postavili drsalke v kot (nekaj podobnega je pri Olimpiji doživel Eric Pance)?
Precej resno. Zadnji mesec, ko smo takrat igrali v državnem prvenstvu, sem delal prek študentskega servisa, saj sem moral nekaj zaslužiti. Preprosto sem bil brez kakršnekoli volje, vse skupaj mi je "padlo dol", resno sem razmišljal, da končam igranje hokeja. Bil sem v pogovorih za tujino, a za igranje inline hokeja, imel ponudbo. Se pa lahko zdaj zahvalim svojemu bratu in še dvema osebama, da so mi pomagali in sem si premislil.

Po pogovoru z Nikom (Zupančičem, op. a.) in Anžetom Pogačarjem (predsednik HDD Sij Acroni Jesenice, op. a.) sem bil pripravljen na veliko spremembo v življenju. Prestopiti k večnemu tekmecu ni lahko. Prisoten je bil pozitiven stran, a na koncu se je izkazal za nepotrebnega. Od takrat mi je spet v veselje igrati in trenirati.



Kako ste se počutili kot Ljubljančan na Jesenicah?
Verjetno podobno kot Jeseničani v Ljubljani (smeh, op. a.). Na začetku je bilo malo zbadanja, a vse v pozitivnem smislu. Tako vodstvo kot igralci, ki sem jih skoraj vse poznal že od prej, so me lepo sprejeli. Tudi navijač, ki so nas že v drugem delu in v končnici v velikem številu spodbujali. Mi smo jim z igrami vračali, tako da so vztrajali na tribunah. Hvala jim.

"Morda kdo misli, da sem prodana duša, a tisti, ki me poznajo, vedo, koliko je bila ura." "Morda kdo misli, da sem prodana duša, a tisti, ki me poznajo, vedo, koliko je bila ura." Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Če sem iskren, je bilo tudi nekaj strahu. Nisem vedel, kaj si bodo mislili navijači. Mislim, da je večina Olimpijinih kot jeseniških mojo odločitev dobro sprejela. Verjamem, da je kdo ni in si zdaj misli, da sem prodana duša, a tisti, ki me poznajo, vedo, kakšen je bil moj položaj. Da so bile potrebne spremembe.  In to je najpomembneje. Da tisti, ki vedo, koliko je bila ura, vedo, da nisem kar tako odšel iz Olimpije.

Pa občutki ob igranju finala državnega prvenstva v dvorani, v kateri ste rasli s hokejem? Kako je bilo igrati proti društvu, v katerem ste preživeli toliko let?
Ko igraš proti svojemu klubu, pri katerem si bil praktično vse življenje in dobil priložnost med člani, je drugačen občutek. Bilo je malo pozitivne nervoze, saj nisem vedel, kaj pričakovati, a ko se enkrat tekma začne, to enostavno pozabiš. To je moja služba. Za tisti klub, za katerega igraš, daš vse od sebe. Sem pa pokazal tudi spoštovanje do Olimpije. Ko sem v finalu zadel prvi gol, ni bilo nekega veseljačenja. To se mi je zdelo športno.

Z Olimpijo (nosil je številko 33) nima poravnanih računov. "Upam, da se klub uredi, ker bi tudi jaz rad dobil svoj zaslužen denar." Z Olimpijo (nosil je številko 33) nima poravnanih računov. "Upam, da se klub uredi, ker bi tudi jaz rad dobil svoj zaslužen denar." Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Fantje pravijo, da so na Jesenicah stvari urejene, da se vodstvo drži dogovorov … Obžalovanja po selitvi torej ni.
Nikakor ne obžalujem. Seveda je Olimpija še vedno v ligi EBEL, v kateri bi si želel spet igrati, a stari smo toliko, da je nekako treba tudi zaslužiti. Na Jesenicah sem lahko spet užival v hokeju, se naučil veliko, povrh vsega pa sem zaslužil in nisem več odvisen od stašrev. Nisem več star 12 let. Na žalost je tudi to pomembno.

Na Jesenicah so bili pošteni. Kar smo se dogovorili, smo dobili. Iz nobenega vidika ne obžalujem te poteze. Nikakor pa ne sovražim Olimpije, če si je morda ob mojem odhodu kdo to mislil.

Ste res dobili občutek, da kdo to misli?
Nikoli si nisem hotel zapreti nobenih vrat. To sem tudi povedal Marku (Popoviču, predsedniku Olimpije, op. a.), ko sva se pogovarjala, ko sem podpisal z Jesenicami. In je razumel. Morda pa kdo drug ni. Na začetku sezone me je zmotilo, ker so se pojavljale v medijih laži o tem, kaj vse sem zahteval od Olimpije, pa sploh ni bilo nič res.

Kako gledate na novo klavrno sezono Olimpije, v kateri se je z neplačili, predčasnimi odhodi, praznimi obljubami ponovila stara zgodba?
Po lanski sezoni smo imeli pri Olimpiji pogovore in so nam rekli, da slabše ne more biti ali pa da podobne sezone ne more biti. Izkazalo se je, da prav bolje ni. Kot sem slišal, je še huje.

Tudi meni so še dolžni. To, kar je bilo lani rečeno, da so morali za lansko sezono poravnati, da so ostali v ligi EBEL, ni res. Ni bilo vse poravnavo. Ne vem, kaj si misliti. Raje ne bi preveč komentiral. Lahko rečem le, da upam, da se klub uredi, ker bi tudi jaz rad dobil svoj zaslužen denar. Nikoli nisem kršil pravil, nisem pijan hodil na treninge, nikomur nisem lagal. Mislim, da mi zaslužen denar pripada, ampak na žalost sem eden od stotih, ki čakajo nanj. Obupal ne bom, ker ne govorimo o desetih evrih. Nisem bogataš, da bi kar tako odmislil ta denar.

Ob podpisu z Jesenicami se je pogovoril tudi s predsednikom Olimpije Markom Popovičem. Ob podpisu z Jesenicami se je pogovoril tudi s predsednikom Olimpije Markom Popovičem. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Kako težko je kot otroku Olimpije spremljati njeno drvenje proti dnu v zadnjih letih?
Če si vse življenje igral za en klub, ni lahko gledati, kaj se z njim dogaja. Dal si vse za njega. Stvari bi morale biti urejene, a žal niso. Upajmo pa, da se položaj uredi. Ni lahko poslušati in brati, kaj se dogaja. A za to so zadolženi ostali. Igralci smo tu zato, da igramo in damo vse od sebe.

Kje bi vi v prihodnje radi dali vse od sebe?
Vsak si želi igrati, se preizkusiti in učiti v čim boljši ligi, hkrati pa biti v okolju zadovoljen in srečen. Za zdaj je vse še odprto. Sezona se je šele dobro končala. Daleč od tega, da na Jesenicah ne bi hotel biti. A treba bo še malo počakati, nato pa bomo videli.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano