Sobota, 22. 4. 2017, 17.32
6 let, 7 mesecev
Hokejski up
Jan Drozg – mladenič, na katerega so pozorni tudi čez lužo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,50
Slovenska hokejska reprezentanca do 18 let je na domačem svetovnem prvenstvu osvojila zlato kolajno in se preselila v višjo skupino svetovnega hokeja. Najkoristnejši igralec prvenstva je bil Jan Drozg, čigar igre niso ostale skrite oglednikom onkraj Atlantika. Z nabori čez lužo se ne obremenjuje, pravi pa, da je "želja iti v čim boljšo ligo". Morda tudi v ligo NHL.
Slovenski mladi hokejisti so v petek na domačem svetovnem prvenstvu osvojili zlato odličje in napredovali v višji kakovostni razred svetovnega hokeja.
Svetovno prvenstvo divizije I skupine B se je za slovensko izbrano vrsto končalo na najboljši način. Varovanci selektorja Mitje Kerna so s štirimi zmagami in enim porazom osvojili prvo mesto in napredovali med 16 najboljših reprezentanc sveta. Za najboljšega vratarja turnirja je bil izbran 16-letni hokejist Jesenic Žiga Kogovšek, za najboljšega igralca pa 18-letni krilni napadalec Leksandsa Jan Drozg. Na petih tekmah je petkrat zatresel mrežo nasprotnikov, v statistiko pa dodal osem podaj.
"Tega nismo pričakovali, smo si pa pred prvenstvom zadali željo, da poskušamo osvojiti zlato kolajno. Mislim, da je to nekaj najlepšega, da pot z reprezentanco do 18 let končaš na tak način. Vsaka tekma je bil težka, odločala je tudi sreča," je po svojem zadnjem svetovnem prvenstvu do 18 let dejal Drozg, ki je na ledu izstopal tako po drsanju, hitrosti kot tehniki.
Švedski korak naprej
Najkoristnejši igralec prvenstva je bil Jan Drozg, ki velja za veliki up slovenskega hokeja. Bo naslednji Slovenec, ki ga bodo izbrali na naboru lige NHL?
"Nerad ocenjujem svoje igre, saj je v ospredju ekipa, ne posameznik," je opozoril na delo vseh fantov, s katerimi so v zadnjem času napredovali: "Mislim, da je bil naš napredek viden in da se v Sloveniji dobro dela z mladimi igralci. Verjamem, da lahko čez čas reprezentanca še dodatno napreduje."
Štajerec se je pred dvema letoma sicer odločil, da je čas za korak naprej in se po hokejsko znanje odpravil še zunaj slovenskih meja. Potem ko se je kalil pri Mariboru in v sezoni 2014/15 s kar 78 točkami na 25 tekmah lige EBJL navdušil v dresu Celja, je prišel klic s Švedske, kjer sicer stavijo na svojo hokejsko mladež. A Drozga so si v svoji mladinski vrsti želeli v klubu Leksands.
"Čeprav tudi pri nas dobro delajo, takrat nisem prav veliko razmišljal. Švedska je glede hokeja še vedno glavna gonilna sila v Evropi. Medtem ko je pri nas nogomet šport številka ena, je tam na prvem mestu hokej," o priložnosti, ki se mu je odprla in jo je izkoristil z odprtima rokama, pravi naš sogovornik.
Njegova odločitev
Zadnji dve leti se je kalil na Švedskem.
Pred odhodom v Leksand, od koder med drugim prihajata igralca najkakovostnejše hokejske lige na svetu nekdanji vratar Johan Hedberg in še vedno aktivni napadalec Carolina Hurricanes Victor Rask, ni razmišljal prav dolgo. Odločitev, ali se bo preselil v Skandinavijo, je bila povsem njegova.
"Seveda ni lahko iti pri 16 letih v tujino, a če hočeš narediti korak naprej, je bilo to potrebno. S starši smo se pogovorili, a rekli so mi, da je to moja odločitev. Da moram sam izbrati in biti pripravljen na to, da bom tam sam, da mi mama in oče tam ne bosta mogla fizično pomagati. Nisem se odločal prav dolgo, saj imam zelo rad hokej," se spominja dne, ko je rekel da nabiranju izkušenj v hokejski velesili.
Sam na letalo v tujo državo med tuje ljudi
V mestece v okrožju Dalarna v osrednjem predelu Švedske, tri ure vožnje z avtomobilom proti severu iz Stockholma, se je odpravil sam. "Priznam, da je bilo malo strahu zaradi poti. Agent mi je dal letalsko karto, na cilju so me sicer čakali ljudje, a vso pot sem opravil sam, tako da je bilo na trenutke kar težko, saj sem se podal v neznano."
Sledilo je prilagajanje na novo državo, nov jezik, ljudi, kulturo. "Švedi so precej zaprti in te ne sprejmejo kar zlahka. Vsaj na začetku ne, čez čas že. S soigralci smo se kar ujeli. Sprejeli so me, saj so vedeli, da sem prišel, da bom pomagal njihovi ekipi, se je pa včasih tudi čutilo, da so v meni videli tekmeca in so bili bolj previdni."
Izpopolnil obrambo
Švedi najraje stavijo na domače hokejiste, a so vrata zadnje čase odprta tudi nekaterim Slovencem.
V dresu Leksandsa, v katerem je drsal za selekciji do 18 in 20 let, je dodelal predvsem obrambo, za katero pravi, da je njegova šibkejša točka.
"Švedska hokejska šola je res zelo razvita in izpopolnjena. Imajo zelo veliko mladih igralcev. Živijo za hokej. Tam, kjer sem bil jaz, so vse posvetili temu športu. Rekel bi, da je na Češkem, Slovaškem, v Sloveniji bolj napadalen hokej, medtem ko Švedi veliko pozornost posvečajo predvsem obrambi, kar je moja slabost. A zato sem šel tja, da bi izpopolnil še ta element igre."
Z vremenom in ribami si ni bil povsem na ti, s samostojnostjo vse bolj
V Skandinaviji je najbolj pogrešal starše, prijatelje in kakšno mamino jed.
Švedska ga je kot država navdušila, manj je bil navdušen nad tamkajšnjim vremenom: "Zime so precej hude. Tudi minus 25 stopinj je bilo. V tem vremenu se ni bilo prijetno s kolesom, ki je bilo moje edino prevozno sredstvo, voziti na treninge. A smo se znašli," pripoveduje o izkušnji s severa Evrope, kjer se je iz tedna v teden, iz meseca v mesec vse bolj osamosvajal.
"Živel sem sam v apartmaju, ki mi ga je, kot prehrano, financiral klub. Kar hitro sem se moral naučiti nekaterih hišnih opravil. Ena mi gredo bolje, druga malo manj (smeh, op. a.). Ko si enkrat sam v tuji deželi, dobiš popolnoma drugačen pogled na svet. Postaneš bolj samostojen. Veliko mi je pomagal tudi starejši gospod, ki mi je z nasveti olajšal kakšno stvar, da sem se znal lažje obrniti."
Šole na Švedskem ni obiskoval, se je pa šolal na daljavo. Najbolj je, razumljivo, pogrešal starše, oče in mama sta ga med sezono obiskala za teden dni, in prijatelje. "Pa tudi kakšno mamino jed. Na Švedskem namreč večinoma jedo ribe in suh krompir, kar mi ni najbolj všeč. Raje imam domačo mamino hrano."
Kapetan članske reprezentance Jan Muršak je njegov največji vzornik.
Muršak prvi idol, z ligo NHL se ne obremenjuje
Kot velika večina mladeničev ima tudi on svoje idole. Največjega je Štajerec našel v soimenjaku in še enem Štajercu, kapetanu slovenske članske reprezentance. "Že od mladih nog mi je bil med hokejisti zelo všeč Jan Muršak. Poznam ga tudi osebno, vem, kaj je prestal, zato je zame on neke vrste prvi idol. Seveda pa so mi všeč tudi zvezdniki lige NHL."
Njegove igre niso ostale skrite oglednikom čez lužo.
Kdo ve, morda bo tudi sam kdaj drsal v severnoameriški hokejski ligi, kjer slovenski pridih trenutno daje le Anže Kopitar.
V tej sezoni je namreč na radarju oglednikov lige NHL. Na začetku tekmovalnega obdobja so ga uvrstili na širok seznam mladih upov, na katere je treba biti pozoren in so morebitni kandidati za letošnji nabor NHL. Na naboru kanadske mladinske hokejske lige (CHL) ga je lani izbralo vodstvo kluba Rouyn-Noranda Huskies.
"Trenutno se s seznami, ki so bili objavljeni za ligo NHL, ne želim obremenjevati. To je na stranskem tiru in temu se ne posvečam preveč. Čas bo pokazal, kako in kaj," pravi Drozg, ki o tem, kje bo nadaljeval kariero, še ne sme govoriti. Za prihodnost ima visoke cilje. "Upam, da bom šel čim dlje, da bom del močne lige." Vse do lige NHL? "Morda tudi."
