Neumorni strelec Gerd Müller za prvo v nizu lovorik

V kvalifikacijah je v skupinah - tekme so potekale v letih 1970 in 1971 - nastopalo 32 reprezentanc. Najboljše reprezentance iz osmih skupin, med njimi tudi Jugoslavija, ki je na zadnjem EP osvojila srebro, so se prebile v četrtfinale, ki je bil na sporedu v aprilu in maju leta 1972. Jugoslavija se je pomerila s Sovjetsko zvezo in po remiju v Beogradu z 0:0 v Moskvi pred več kot 90 tisoč navijači izgubila z 0:3 ter izpadla. Na teh tekmah je igral tudi Branko Oblak, selektor pa je bil legendarni Vujadin Boškov.

Ob Sovjetski zvezi so se na zaključni turnir prebile še reprezentance Zahodne Nemčije, Madžarske in Belgije. Ta je tudi gostila tekmovanje. V kvalifikacijah so izpadle številne priznane nogometne države, med drugim tudi zmagovalka EP izpred štirih let Italija. Izločila jo je prav Belgija.

Na zaključnem turnirju so Zahodni Nemci pometli s konkurenco. Že pred EP so bili označeni za glavne favorite, saj so imeli izjemno reprezentanco, sestavljeno večinoma iz nogometašev Bayerna Münchna in Borussie Mönchengladbacha. Selektor je bil Helmut Schön. V obrambi je kraljeval Franz Beckenbauer, ob njem je bil tudi Paul Breitner, v zvezni vrsti Uli Höness in Günter Netzer, v napadu pa Gerd Müller, neumorni golgeter, ki je blestel ob nemškem pohodu na evropski naslov. Za mnoge je to še vedno ena izmed najboljših nemških reprezentanc vseh časov.

Zahodni Nemci so se odlično razumeli tudi zunaj igrišča. Nemčija je bila premočna za Sovjete

V kvalifikacijah so se Nemci sprehodili skozi skupino, v kateri so bili še Albanci, Poljaki in Turki. V četrtfinalu so se udarili s starimi rivali Angleži in napredovali po zaslugi zgodovinske prve zmage na znamenitem Wembleyju s 3:1 na prvi tekmi. Povratna se je končala z remijem brez zadetkov in napredovali so Nemci.

Na zaključnem turnirju so v Antwerpnu najprej v polfinalu z 2:1 odpravili domačine Belgijce, strelec obeh golov je bil kdo drug kot Müller. V drugem polfinalu je Sovjetska zveza z 1:0 odpravila Madžare, potem ko je edini gol na tekmi v Bruslju na začetku drugega polčasa zabil takratni nogometaš Šahtarja iz Donecka Anatolij Konkov.

Sledila sta ne preveč pomembna tekma za tretje mesto, ki so jo Belgijci v Liegeu pred vsega nekaj več kot šest tisoč gledalci dobili z 2:1, ter veliki finale v Bruslju, v katerem sta se udarili Zahodna Nemčija in Sovjetska zveza. Sovjeti so bili brez možnosti, Nemčija je bila premočna.

Dvakrat je spet zadel Müller, ki je skupaj s kvalifikacijami na pohodu do naslova evropskega prvaka zadel kar enajstkrat, en gol je prispeval Herbert Wimmer in Nemci so bili zasluženo najboljši.

''Vse je delovalo tako, kot mora. Imeli smo dobro vzdušje, tudi zunaj igrišča smo se odlično razumeli, zato ni presenečenje, da nam je šlo tako dobro,'' je po naslovu povedal Müller. Ta je Nemcem prinesel prvo v nizu treh lovorik, ki so jih Nemci osvojili v sedmih finalih, kolikor so jih odigrali do leta 2008 in EP v Avstriji in Švici, kjer so v odločilni tekmi izgubili proti Španiji.