Aleš Žužek

Sobota,
8. 10. 2016,
2.14

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,60

Natisni članek

na današnji dan zgodovina

Sobota, 8. 10. 2016, 2.14

6 let, 7 mesecev

NA DANAŠNJI DAN

To so bili časi, ko smo Slovenci imeli svoj denar

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,60
slovenski tolar | Foto STA

Foto: STA

Na današnji dan leta 1991 smo Slovenci prvič v zgodovini dobili lastno uradno nacionalno valuto – slovenski tolar.

8. oktobra 1991 se je namreč iztekel trimesečni moratorij na osamosvojitvene ukrepe, ki ga je določal brionski sporazum. Namesto jugoslovanskih dinarjev so prišli v obtok boni, ki jih je Slovenija natisnila že konec leta 1990 oziroma v začetku leta 1991. 

Brezimenski boni

Na vseh bonih je bil natisnjen motiv Triglava, čebele in knežjega kamna. 9. oktobra se je začela menjava dinarjev za bone v razmerju 1:1. Od leta 1992 do leta 1994 so vrednostne bone postopoma zamenjali pravi bankovci in kovanci. Bankovce so tiskali v Veliki Britaniji, kovance na Slovaškem.

Kako se je začelo

V Jugoslaviji je bila uradna valuta jugoslovanski dinar, ki pa je zaradi hiperinflacije v 80. letih prejšnjega stoletja postajal vse bolj ničvreden kos papirja. Neuradna rezervna valuta je bila tako nemška marka, med Slovenci pa so bile vse glasnejše zahteve po lastnem denarju.

Junija 1991 je Slovenija ob sprejetju osamosvojitvene zakonodaje v zakonu o Banki Slovenije zapisala, da bo v prehodnem obdobju še vedno uporabljala jugoslovanski dinar in spoštovala pravila Narodne banke Jugoslavije (NBJ). Toda v času brionskega moratorija je NBJ Slovenijo dejansko že sama izrinila iz jugoslovanskega dinarskega monetarnega sistema, saj slovenskim bankam ni več pošiljala dinarjev.  | Foto: STA , Junija 1991 je Slovenija ob sprejetju osamosvojitvene zakonodaje v zakonu o Banki Slovenije zapisala, da bo v prehodnem obdobju še vedno uporabljala jugoslovanski dinar in spoštovala pravila Narodne banke Jugoslavije (NBJ). Toda v času brionskega moratorija je NBJ Slovenijo dejansko že sama izrinila iz jugoslovanskega dinarskega monetarnega sistema, saj slovenskim bankam ni več pošiljala dinarjev. Foto: STA ,

Hamurabijeva lipa

Tako je Bogdan Oblak, z vzdevkom Hamurabi, konec 80. let prejšnjega stoletja, torej že pred osamosvojitvijo Slovenije, predstavil idejo o lastni slovenski valuti – lipi. Ideja o lipi se je leta 1989 uresničila, saj je bil ustanovljen Lipa holding, ki je izdajal lipe – prve lipe so v obtok prišle v začetku leta 1990. 

Nekaj deset slovenskih podjetij se je tudi zavezalo, da bo lipe uporabljalo kot pomožno plačilno sredstvo. Lipa je bila torej nekakšna neuradna slovenska valuta, mogoče bi bila še najbolj ustrezna primerjava njenega položaja z današnjim bitcoinom.

France Arhar, ki je v času uvedbe slovenske nacionalne valute vodil Banko Slovenije, velja za očeta slovenskega tolarja. | Foto: Matej Leskovšek France Arhar, ki je v času uvedbe slovenske nacionalne valute vodil Banko Slovenije, velja za očeta slovenskega tolarja. Foto: Matej Leskovšek

Karant, krona, klasje ... na koncu pa tolar

Lipe se niso uveljavile, zlasti zato, ker je novoustanovljena slovenska država sama začela izdajati svoj denar. Najprej se je pojavila ideja, da bi se tudi slovenska uradna valuta imenovala lipa, a so sledili drugi predlogi za imena: krona, karant, klas oziroma klasje, a je slovenski parlament na koncu, tik pred zdajci, v noči na 8. oktober, uzakonil ime tolar.

Tolarjevo slovo

Tolar je bil uradno plačilno sredstvo do 14. januarja 2007. 1. januarja 2007 je namreč Slovenija vstopila v evroobmočje in prevzela skupno evropsko valuto evro.

Juan Peron je dal tudi ime pomembnemu argentinskemu političnemu gibanju - peronizmu. | Foto: commons.wikimedia.org Juan Peron je dal tudi ime pomembnemu argentinskemu političnemu gibanju - peronizmu. Foto: commons.wikimedia.org

General, ki je odprl vrata slovenskim beguncem pred komunizmom

Na današnji dan leta 1895 se je rodil argentinski general in politik Juan Peron. Med letoma 1946 in 1955 ter 1973 in 1974 je bil predsednik Argentine. Njegova druga žena je bila razvpita Evita Peron, ki je umrla leta 1952. 

General Peron je pomemben tudi za slovensko zgodovino. Prav on je kot predsednik države odprl vrata svoje države za več kot deset tisoč Slovencev, ki so po koncu druge svetovne vojne pred komunisti zbežali v Avstrijo in tam živeli v begunskih taboriščih.

Neustrašna poročnica Ripley

Na današnji dan leta 1949 se je rodila ameriška igralka Sigourney Weaver, ki je zaslovela leta 1979 z vlogo poročnice Ripley v kultni znanstvenofantastični srhljivki Osmi potnik.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Matt Damon | Foto: Reuters Matt Damon Foto: Reuters Leta 319 pred našim štetjem se je rodil epirski kralj Pir, po katerem se imenuje Pirova zmaga. 

Leta 1856 se je med zahodnimi silami in Kitajsko začela druga opijska vojna. 

Leta 1912 se je začela prva balkanska vojna. 

Leta 1917 je v Šentjanžu na Dolenjskem umrl slovenski krščansko-socialni politik Janez Evangelist Krek

Leta 1942 se je rodil Leopold Jeras, nekdanji selektor slovenske rokometne reprezentance. 

Leta 1943 se je rodil ameriški komik in igralec Chevy Chase

Leta 1970 se je rodil ameriški igralec Matt Damon

Leta 1967 se je rodil slovenski nogometaš Primož Gliha

Leta 1970 se je rodil pakistansko-britanski politik Sadiq Khan, prvi muslimanski župan Londona. 

Leta 1971 se je rodil slovenski nogometaš Miran Pavlin

Leta 1982 je poljski komunistični vojaški režim prepovedal neodvisni delavski sindikat Solidarnost, ki ga je vodil Lech Walesa.