Za koga dišiš?

Ali kam odhajaš? Zakaj? Ker se briješ. Saj veš, da grem jutri v službo. Imam pomemben sestanek. Aha, imaš nekaj pomembnega …

Ob takih in podobnih izrečenih stavkih med partnerjema se pogosto v njih skriva globlji pomen. Tisti, ki sprašuje, pogosto želi reči, kje sem pa jaz!? Ali nisem dovolj pomembna oz. pomemben, da se zame ne urejaš več? Doma, ko sva sama!? Ne zgolj, ko greva v družbo in med druge ljudi. Ob tem je namreč pogosto prisoten občutek, da je ta urejenost bolj posledica prilagajanja drugim, za druge kot za naju, zame.


Želite odrasle otroke? Pustite jim odrasti.
Izgubil sem erekcijo


Konec tedna v nogavicah in spodnjih hlačah na kavču

Kam so šli tisti časi, ko si bila vsa urejena oz. bil ves urejen, z lepo pričesko, lepo oblečen(a), z lepim spodnjim perilom? Zdaj pa on, ko pride konec tedna ali dopust, v nogavicah in spodnjih hlačah leži na kavču, z zaspančki v očeh, neumitimi zobmi in neobrit. Ona pa v razvlečeni trenirki, ki je ni škoda, če se umaže, z mastnimi lasmi po celem tednu, spodnjimi hlačkami v stilu Bridget Jones, ponoči pa do vratu zapeta v pajaca.

Prizor v nedeljo zvečer? Prizor v nedeljo zvečer? Foto: Thinkstock

Ko pride nedelja zvečer, se lepotni tretma ponovno prebudi

Britje tu in tam, moški z bradico si to lepo pristrižejo, puljenje dlak iz nosa in ušes, lasje pa ponovno dobijo tisti sijoči in dišeči volumen. Zjutraj so na vrsti še lepa obleka, umit obraz in parfum. Pri ženskah še lepo in seksi spodnje perilo, ličilo in visoke pete. In gresta, vsak na svoje delovno mesto.

Ko se vrneta domov, pa se pogosto ponovi zgornja slika. Vsa utrujena, oba polna težav glede službe, računov, posojil, otrok. To kaj hitro vodi do tega, da pozabita nase in drug na drugega.

Dom = rutina. Kje je nasmeh?

Dom in tisto, kar se dogaja doma, postane nekaj samoumevnega. Čista rutina. Prostor, kjer si nabirata energijo za zunanji svet. Ko prideta v službo ali med prijatelje, imata na obrazu nasmeh do ušes. Energija je na višku. Uživata ob čaju in predvsem v pogovoru! Ko prideta domov in stopita skozi vrata, se ju nihče ne razveseli. Kje je tisti sijoči nasmeh? Objem? Kje so besede: "Kako sem te pogrešal(a), kakšen je bil tvoj dan?" Skratka, kam je šel ČAS ZA NAJU!?


Ne zmorem naprej
Ne želim si, da se slečeš in gol ležeš zraven mene


Se še spomnite vajinih začetkov?

Kaj sta skupaj počela? V čem sta bila srečna in nasmejana? Hitro bi lahko rekli, da je začetek pač začetek in da potem ni več tako. To popolnoma drži, zato pa je začetek. Vendar vsak začetek, če se zveza nadaljuje, preraste v nekaj drugega in drugačnega. Veliko bolj zapletenega in kompleksnega. Kot pri matematiki. Najprej seštevamo, odštevamo, nato množimo, delimo … A dejstvo je, da si je treba, če želimo, da se nekaj razvija in raste ali se zgolj ohranja, prizadevati za to, stvari obnavljati. In prav tako je pri odnosih.

Razlog za to, da se v odnosu pojavijo težave, je najpogosteje prav v tem, da posameznika nekako pozabita drug na drugega. Pozabita na obnavljanje tistih prijetnih stvari, pogovorov in na čas zgolj za njiju.

Kaj vse sta skupaj počela? Kaj vse sta skupaj počela? Foto: Thinkstock

Spremembe tudi, ko pride otrok

To se izjemno pogosto dogaja tudi ob prihodu novorojenčka. Nekaj, kar sta si želela in kar naj bi ju še bolj združilo in prepletlo, se spremeni v nočno moro. V prepad in razpad. Pogosto od moških slišim, da se ženska s prihodom otroka spremeni, da pozabi na partnerja, ga odriva od sebe in otroka. Na drugi strani se ženske pritožujejo, da ostajajo same, nerazumljene, izmučene.

Dejstvo je, da sta se oba znašla v še eni izmed novih vlog. Ta vloga – starševstvo – nikakor ni lahka. Ne nazadnje je nekaj popolnoma novega in zato polna strahu, frustracij. Ženske so pogosto obremenjene še s preteklostjo in prepričanjem, da mora ženska (sama) poskrbeti za otroka, sicer ni dobra mama. Ob tem prihaja še novodobna miselnost, da mora delati in imeti uspešno kariero. Če je doma in skrbi za otroka, se pogosto govori, da nič ne dela, da jo preživlja moški, če dela, pa ji po drugi strani očitajo, da ne skrbi za otroka, da je karieristka in ne dovolj dobra mama. Obremenjenost s tem, kaj bodo drugi rekli, je v Sloveniji izjemno močno zakoreninjena in s seboj prinaša veliko osebnostnih in medpartnerskih težav.

Otrok spremeni vsakdanje življenje. Pomembno je, da se partnerja ne pozabita pogovarjati. Otrok spremeni vsakdanje življenje. Pomembno je, da se partnerja ne pozabita pogovarjati. Foto: Thinkstock

Ne pozabite se pogovarjati!

Ko par dobi otročka, je izredno pomembno, da se partnerja med seboj pogovarjata in si pomagata. Da skupaj najdeta pot, kako za svojega otročka, ne njenega ali njegovega, poskrbeti s skupnimi močmi. To je pot, na kateri v odnosu ne bosta ostala sama in kmalu posledično spregledana. Ob novi starševski vlogi v prvi vrsti nikakor ne smeta pozabiti na partnerstvo. Kajti šele ko smo dobri partnerji, smo lahko dobri starši, otroci pa so najbolj srečni, ko vidijo svoje starše kot dobre, ljubeče in predane partnerje, ki si vzamejo tudi čas samo drug za drugega. Ko si partnerja dvorita, se ovrednotita, se spoštujeta, si drug drugega želita in se veselita. Drug za drugega se uredita in s tem ne postaneta drug drugemu zgolj samoumevna in sostanovalca, temveč partnerja v pravem pomenu besede.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.

 

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano