Svet kapitala kot prvi korak k obnovi Dela

Svet Kapitala bo od jutri tednik.

Ko založnik napove rojstvo novega časopisa, ne gre prikrivati veselja. Če gre za poslovni tednik, to velja še toliko bolj. "Ničelna številka" novega tednika, pravzaprav zadnja mesečna izdaja Delove priloge Svet kapitala, je zgovorna obljuba, zato se veselimo prihoda nove publikacije in ji želimo čim več uspeha.

V resnici njeno rojstvo pomeni mnogo več, saj v njej lahko zaslutimo prvi izris nove Delove založniške strategije. Ta obeta in odraža več sistematičnega pristopa, kot bi ta čas iz "osrednjega slovenskega dnevnika" lahko prebral še tako pozoren bralec.

Seveda je dvom o tem, ali lahko od Dela sploh še kaj pričakujemo, odvečen. Bolj nas lahko skrbi to, da marsikaj v slovenskem medijskem prostoru kaj hitro lahko postane dovolj dobro, dolgoročno pa ne prinese niti zadostne verodostojnosti pri bralcih niti potrebnega prispevka k poslovnemu izidu.

Ena dobra stvar v Strategiji razvoja medijev 1.0
Naj bo, a bo potemtakem veljalo tudi za vinarje
The Kid in pravice avtorjev v slovenskih medijih
Je morda šlo nekaj bolj narobe pri nas kot drugod po Evropi in svetu? #kolumna
Je vaš časopis bliže vladi ali opoziciji? #kolumna

Znanilec obnove razbremenjenega izdajatelja

Leto dni po tem, ko je FMR sklenil posel s svojim pijačarskim predhodnikom, je družba Delo za marsikaj olajšana in lahko izrazi novo poslovno ambicijo. Medtem se je po dolgih letih rešila milijonskih bremen, ki so jih prinesla zapovedana posojila tedaj hčerinske družbe pivovarja v znano Šrotovo prevzemno piramido, in še bolj škodljivega, nepreglednega, nedovoljenega prevzema mariborskega Večera.

Kaj bo s preostalimi časopisi, ki nastajajo v založniški hiši Delo?

Delo je tudi odrešeno nelogične umeščenosti v anomalen poslovni sistem, v katerem je nenehno šibilo svoj tržni položaj na trgu vsebin in oglasnega prostora, ter posredno tudi tiskarskih in distribucijskih storitev. Od vsega najpomembneje je to, da je odrešeno obdobja, ko so ga uporabljali kvečjemu za ščit in strupeno tableto v eni največjih pustolovščin slovenskih potranzicijskih financ, v katero so skupaj s pivovarji zašli trgovci, njihovi dobavitelji in banke ter so na koncu reševali predvsem vsak sebe.

V obdobju, ki ga je povrhu vsega obremenjevala gospodarska kriza z dvojnim dnom, je tedanji lastnik imel kvečjemu razumevanje za "mir na tovarniškem dvorišču" ter neskončno strpnost do lumpenproletarskih pobud in insajderskih zavezništev, ne pa za to, da so založniki informativnega tiska sredi turbulentne digitalne preobrazbe. Ta terja veliko vlaganj v nova znanja ter sposobnosti organizacije in posameznikov veliko let zapored.

Danes so lastniška negotovost in neskončni prodajni postopki preteklost. Delo ima lastnika, ki izraža jasno ambicijo, da družbo obnovi. V začetnem obdobju je pozornost posvetil "čiščenju" starega in družbo olajšal še za nekaj zaposlenih ter skušal s kratkoročnimi potezami optimizirati poslovanje.

Da je v tem početju družba delovala nenačelno in izgubila marsikatero dobro novinarsko pero ter sodelavko in sodelavca, ki bi v boljših razmerah lahko še kaj prispeval, drži vsaj tako trdno kot dejstvo, da je po pivovarski eri nekakšen generacijski prehod neizogiben.

Delo ima lastnika, ki izraža jasno ambicijo, da družbo obnovi. Foto: Tina Deu

Obnovi naklonjene zunanje okoliščine

Ambiciji po obnovi Dela ustrezajo tudi zunanje okoliščine, čeprav tekmecev ne manjka. V bolj predvidljivih gospodarskih in družbenih razmerah, kot smo jim bili priča ob začetku velike slovenske in svetovne krize, je Delo pred nekoliko spremenjeno medijsko panoramo.

Na njej je uredniško bolj skladen Dnevnik, kot je bil pred leti, na severovzhodu pa je Večer s Pomurskim vestnikom bolj utrjen in tudi on "odrešen" prejšnjih lastniških tegob.

Medtem ko so Finance žal strukturno prešibke za vsakodnevne novinarske presežke, nazorsko pa, milo rečeno, preživljajo vse tegobe srednjih let, jim s posamičnimi vsebinskimi projekti še vedno uspe izpolnjevati poslanstvo in ohranjati poslovne stranke, ki izvirajo iz "svobodnega", torej zasebnega dela gospodarstva. Finance.si so prvak digitalne strategije med slovenskimi mediji in vsem drugim še vedno učni zgled: znajo vključevati in znajo zaračunati, kar je vredno svojega denarja. Poslovni model zaokrožujejo z dobro umeščeno izobraževalno in konferenčno dejavnostjo.

Delu je naklonjen tudi razmeroma šibek segment tednikov in drugih revij. Mnenjska tednika Mladina in Reporter se z vedno bolj polarnimi stališči vse bolj marginalizirata. Med prostočasne revije se je Delo že umestilo in ima še precejšen potencial, še posebej v času, ko je lojalnost tradicionalnim znamkam na preizkušnji po "podvojitvi" nekaterih izdaj.

Nemara največji izziv za Delo je medij, ki ga pravkar berete. Siol.net je uspešno nagovoril najširšo bralno javnost in mlajše bralce množično vključil v slovenski jezikovni prostor. Bi ga brali tudi, če bi bilo treba za vsaj del vsebin plačevati? Prepričan sem, da bi, a do tja vodi pot, ki se ne konča za prvim obronkom. Dolgoročno mu v tem preletu medijskega trga lahko dodamo še manjše digitalne projekte, med njimi je zagotovo najbolj domiseln Fokuspokus.si.

Seveda je treba upoštevati, da bo zasebnim televizijam še naprej uspevalo "zasegati" največji del oglasnega trga. Razlog za to najdemo tako v strukturi potreb največjih oglaševalcev, kjer vlada nedomiselnost in ima logika računovodskega poročanja prednost pred sporočilnostjo, kot tudi v vertikalni povezanosti na tržni poti oglasnega trga, ki tvori rigiden in, očitno, proti regulatorju odporen oligopol. A med televizijami je najpomembnejši substitut Delovih izdaj nacionalka, vključno s svojim MMC-jem, v prostočasnem smislu pa kabelski operaterji in posredno z njimi svetovna internetna ponudba za prosti čas.

Svet kapitala: ambicija in zaveza

Svet kapitala napoveduje aktualen in poglobljen, tematsko osredotočen pristop, sveže žanre, odprto mnenjsko platformo in nova avtorska imena, med katerimi najdemo izkušene gospodarske novinarje, ki jih poznamo predvsem iz drugih medijev. Najboljši Delovi gospodarski novinarji so v novem mediju že našli novo vez z bralci.

Obseg tiskane izdaje medija pomeni zadostno kritično maso vsebin za slovensko gospodarsko javnost. Imel bo svojo spletno izdajo in bo na prodaj posebej ter v svežnju z Delom. Publikacija, ki izhaja na vseh relevantnih platformah, je lahko dober partner oglaševalcem in pokroviteljem. In tudi sama izraža ambicijo po umeščanju in izrecnem spodbujanju naprednih gospodarskih in družbenih tem, brez arhaičnih in ideoloških zadržkov ter zamud. In ne nazadnje, dejstvo, da je odgovorna urednica Sveta kapitala "ghost writer" avtobiografije šefa FMR, torej lastnika Dela, Stojana Petriča, samo po sebi podaja jamstva izdajatelja in z njimi odgovornost, ki jo z novo izdajo prevzema.

Prvi dogovor o tem, ali bo Stojan Petrič obnovil Delo, je torej prišel.

Ali bo Stojan Petrič obnovil Delo? Foto: Bojan Puhek

Pet vprašanj za založnika

Če je Svet kapitala dober znanilec obnove Dela, pa ne moremo mimo drugih vprašanj, ki še ostajajo odprta. V nadaljevanju jih izpostavljamo pet. Ne zato, da bi izražali dvom o sposobnosti naslovnika, da nanje odgovori. Ampak z namenom, da objamemo celotno razsežnost preobrazbe največje slovenske informativne založniške hiše.

Začnimo z vsebinsko "izpraznjenim" časopisom. Dejstvo, da preobražaš Delo v sodoben medij digitalnega časa, ne more upravičevati poigravanj z danes še vedno njegovo najmočnejšo podobo, tiskano izdajo. Časopis, ki mu manjka stik z dnevnim dogajanjem, ni zadosten in celovit odsev tega, kar je danes najpomembneje vedeti. Fotografija, pogosto ponesrečeno izbrana in s slabim izrezom, čez pol naslovnice je ubila njegov utrip in lahko spravi v jok kvečjemu kakšnega zvestega bralca. Nedeljske izdaje Dela, njegove konkurenčne prednosti, ni več. Nedelo je prešlo v drugo ligo in zdaj na policah supermarketov tekmuje z Nedeljskim Dnevnikom. Skratka, kdaj bo konec krčenja vsebin in vrednosti za bralce?

Razumeli smo, da je na Delu potekalo čiščenje in sanatorju, v. d. odgovornega urednika, te vloge ne gre zares zavidati. A kam je šla verodostojnost Dela? Po ponesrečeni izvedbi kampanje "Panama Papers", ki jo je ob boku drugih svetovnih časopisov vodilo tudi Delo, pa se je v celoti izpustila priložnost, da se obdela slovenska davčna dvoličnost: zmanjkalo je pojasnilo, od kod podjetju v. d. odgovornega urednika priliv iz "davčne oaze". To pojasnilo Gregor Knafelc dolguje, pa ne le Požareportu.si, ampak celotni javnosti.

Izziv za v.d. odgovrnega urednika Gregorja Kanfelca: Časopis, ki mu manjka stik z dnevnim dogajanjem, ni zadosten in celovit odsev tega, kar je danes najpomembneje vedeti.

Kaj bo s Slovenskimi novicami? Tradicionalno najdonosnejši "projekt" družbe je zelo ranljiv. Zastarel uredniški koncept je njegova največja nevarnost. Se Novice lahko preporodijo v nekakšen slovenski Kleine Zeitung? Že res, da se graška Styria ni proslavila s skorajda nobenim od časopisov, ki so jih ustvarili ali prevzeli, niti v Avstriji niti v širši regiji. A Kleine Zeitung znajo delati. In nedavno so njegovo strategijo temeljito okrepili, redakcijo integrirali in usmerili v digitalne izdaje. Še pravi čas. Kdaj bo ta prišel za Novice?

Naposled, kaj je z Delovo digitalno strategijo? Ponudba digitalnih vsebin, uvedba do digitalnih platform prijaznih in prilagojenih vsebinskih formatov, rubrik in projektov ter vključevanje bralcev v nastajanje vsebin, komentiranje ter njihovo "pakiranje" in ponujanje na drobno … vse to in, po možnosti, razvoj plačljivih vsebin leto dni po končanem prevzemu še vedno stopica na mestu. Pravzaprav je še vedno nekje tam, kjer je bila konec leta 2012 digitalna transformacija po pivovarsko zavrta. Zanesljivo ne bo treba dolgo čakati do naslednjih korakov na tem področju. Vprašanje je, ali bodo ti dovolj celoviti in obsežni, zlasti v smislu organizacijske prenove in pridobivanja novih znanj.

Delo je najmočnejši vertikalno integriran založniški sistem z lastno tiskarno, ki ima najsodobnejšo rotacijo v državi ter najbolje usposobljeno mrežo za jutranjo dostavo časopisov na dom. Oboje je – in še bo – ključnega pomena za prodor ne le Delovih izdaj, ampak tudi celotnega slovenskega tiska. V času konsolidacije in krčenja panoge je osrednje logistično središče velika poslovna priložnost, njegova uspešnost pri vključevanju tudi drugih strank, slovenskih založnikov, pa obenem merilo branosti slovenskega tiska nasploh. Bo Delo znalo to priložnost docela izkoristiti in biti obenem porok za branost slovenskega periodičnega tiska?

Ambiciji po obnovi Dela ustrezajo tudi zunanje okoliščine, čeprav tekmecev ne manjka.

Stati za svojim medijem – neizogiben preizkus

Izpostaviti kaže avtorje Delovih izdaj in njim pripadne bralce, saj je vez med njimi temeljnega pomena za ohranjanje družbene vloge vsakega časopisa. S tega vidika je zadnji čas prinesel kar nekaj dobrega. Pravica do poskušanja, ki je eden od temeljev za spodbujanje inovativnosti, je prinesla nekaj dobrih vsebinskih sklopov v Delu, t. i. spreadov, na gospodarskem področju in drugje. Odgovornost in modrost založnika sta nemara prispevali k temu, da je časopis ohranil dobra vsebinska jedra. Tako izpostavimo oceno, da Sobotna priloga nemara nikoli ni bila boljša, kot je dandanes. In ta veliko šteje, za bralce in za Delo.

Pravi preizkus pa pride takrat, ko se bodo inovativnost, novinarska prodornost, profesionalno delovanje celotne založniške hiše spopadli z nasprotnimi interesi moči. Takrat, ko bo morda kakšen škof, kakšen nekdanji predsednik vlade ali celo kakšen pomemben odvetnik od časopisa terjal drugačno resnico od tiste, kakršno bodo videli novinarke in novinarji Dela ali Sveta kapitala. Takrat bodo vse oči uprte v založnika. Če bo stal za njimi, bomo lahko, končno, stali za njim.

Preobrazba založniške hiše zahteva veliko časa. Primerjajte preobrazbe založniških hiš pri nas in po svetu s sanacijskimi procesi bank, temu dodajte rušilno moč digitalnega prehoda v panogi in zagotovo se boste strinjali, da ne gre za format nekakšnega herojskega "turn arounda". Ni nenavadno, da Delo prvo ambicioznejšo podobo nečesa novega prinaša šele to jesen, leto dni po tem, ko je novi lastnik FMR kupil izdajatelja dveh najbolje prodajanjih slovenskih tiskanih dnevnikov. Za zdaj ohranja še dovolj dobrih kart v rokah. Za to, ali bo novemu Delu dolgoročno uspelo izpolnjevati svoje poslanstvo ter ali bo pri tem tudi poslovno uspešno, si bo, seveda, treba vzeti še precej potrpežljive vztrajnosti na poti do odgovorov na vprašanja, ki so v tej družbi že dolgo odprta.

* Avtor je bil v obdobju od decembra 2009 do septembra 2012 predsednik uprave Dela. 

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.