Zakaj je Slovenija mikavna za Japonce

V asketsko opremljeni sejni sobi enega od nadstropij v nebotičniku na Trgu republike 3, kjer domuje veleposlaništvo Japonske v Ljubljani, je na steni zemljevid sveta.

Pogled nanj razkriva, da je med Slovenijo in gospodarsko najbolj razvito državo Daljnega vzhoda v resnici skoraj 10 tisoč kilometrov. A razdalja je lahko včasih tudi prednost. Medtem ko je privatizacija v zadnjih desetih letih v Slovenijo privabljala kupce iz ZDA, Rusije, Evrope in držav nekdanje Jugoslavije, še posebej iz Hrvaške, si vrata v našo državo v zadnjem obdobju odpirajo Japonci. In to ne več potihoma.

Japonska vlaganja v Slovenijo

• Danes bo Hiroši Išino, predsednik uprave japonske multinacionalke Kansai Paint, na novinarski konferenci v Domžalah predstavil razloge, zakaj se je korporacija iz Osake odločila za pol milijarde evrov vreden nakup Heliosa.
• Konec prejšnjega meseca je Eles s Hitachijem podpisal pogodbo o začetku projekta slovensko-japonskega partnerstva na področju pametnih omrežij, vrednega 50 milijonov evrov.
• Oktobra letos so se v Yaskawi, največjem svetovnem proizvajalcu industrijskih robotov, odločili, da bodo novo evropsko tovarno zgradili v Sloveniji. Delo v njej bo našlo 160 ljudi, pozneje še dodatnih 40.
• Leta 2014 je lendavski Varstroj prevzela japonska korporacija OTC Daihen.
• Julija 2013 je Panasonic postal lastnik desetine Gorenja, s tem je sklenil tudi strateško partnerstvo. Čeprav so se Japonci pred časom odločili, da Gorenja ne bodo prevzeli, s skupino iz Velenja še naprej sodelujejo na področju razvoja. Zadnji tak projekt je pralni stroj, ki lahko opere deset kilogramov perila.

Morda vas zanima tudi:

-> Helios prodali Japoncem
-> Panasonic ne bo prevzel Gorenja: "Cena bi bila previsoka"
-> Afera Patria: od koga dacarji zahtevajo 330 tisoč evrov
-> Kako poslujejo Krka, Gorenje, Telekom, Triglav in druga velika borzna podjetja
-> Kristina o Japonski: To je država, kjer ni lahko živeti

Kaj Japonci vidijo pri nas

Zakaj je Slovenija postala tako privlačno naložbeno okolje za japonske gospodarske velikane?

"Naše vlagatelje Slovenija zanima zaradi strateškega geografskega položaja, zelo dobro izobražene delovne sile in stabilnosti naložbenega okolja," je za Siol.net pojasnil Jošiaki Makino, ki je na japonskem veleposlaništvu odgovoren za politične in ekonomske zadeve.

Če evropske države tuje vlagatelje lovijo s subvencijami, davčnimi in drugimi ugodnostmi, posebnimi zakoni, gospodarskimi conami in nizko ceno delovne sile, Japonce zanima – slovensko znanje.

To dokazuje primer Yaskawe, ki je pri lokaciji za novo investicijo tehtala med Slovenijo in državami, ki veljajo za "konkurenčnejše": Češko, Slovaško in Poljsko. Kaj je odločilo? "Na Japonskem zelo cenimo slovenske inženirje in znanstvenike. Imajo ogromno znanja. To je skupaj z dejstvom, da ima Yaskawa v Sloveniji že dve podjetji, nagnilo tehtnico pri njihovi odločitvi, da tu odprejo še eno tovarno," poudarja Makino.

V začetku oktobra je Tokio obiskal predsednik vlade Miro Cerar. Izrazil je podporo prostotrgovinskemu sporazumu med Japonsko in EU. Foto: Ana Kovač

Kaj je na Japonskem počel Miro Cerar

Krepitvi japonskih vlaganj gre na roko še dvoje. Prvič, vse bolj tesne politične, poslovne in znanstvene vezi med državama.

V začetku oktobra je Tokio obiskal predsednik vlade Miro Cerar. Izrazil je podporo prostotrgovinskemu sporazumu med Japonsko in EU. Srečal se je tudi s predstavniki Keidenrena, najvplivnejše delodajalske organizacije na Japonskem, ki so že nekaj tednov pozneje vrnili obisk v Sloveniji.

Na Japonskem še posebej cenijo sodelovanje z Institutom Jožef Stefan. Za paradni znanstveni projekt velja pospeševalnik električno nabitih osnovnih delcev KEK v Cukubi, enem od treh mednarodnih središč za fiziko delcev, pri katerem sodelujejo znanstveniki iz več držav, med njimi tudi 12 fizikov iz Slovenije.

In drugič: japonski vlagatelji, tako pravi Makino, še posebej veliko dajo na "stabilnost in predvidljivost naložbenega okolja, ki ju je Slovenija v zadnjih letih z velikimi koraki izboljšala".

Panasonic je od julija 2013 lastnik desetine Gorenja. Foto: Bor Slana

Niso špekulanti, ampak želijo dolgoročne naložbe

"Na splošno so japonski vlagatelji pri svojih odločitvah o naložbah zelo previdni," opozarja Makino. Ne zanimajo jih špekulantski nakupi podjetij, selitve proizvodnje, preprodajanje in kratkoročne koristi, ampak strateško lastništvo.

Morda je prav to razlog, da iz Japonske v Slovenijo – v primerjavi z vlagatelji iz nekaterih drugih držav – ne prihajajo poslovneži iz nižjih lig ali imetniki poštnih nabiralnikov, ampak gospodarski prvokategorniki:

• Panasonic, ki zaposluje 250 tisoč ljudi, kar je enako 13 odstotkom prebivalcev Slovenije,
• Kansai Paint, ki je eden od desetih največjih proizvajalcev premazov na svetu,
• Hitachi, ki se je leta 2007 s Siemensom neuspešno potegoval za gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6),
• Mitsubishi, ki se že nekaj let skupaj z ameriškim Westinghouseom (v lasti Toshibe) in Hitachijem zanima za drugi blok Nuklearne elektrarne Krško (NEK),
• Nippon Express, ki krepi sodelovanje z Luko Koper. Lani je iz edinega slovenskega pristanišča na Japonsko in v obratno smer potovalo 350 tisoč ton blaga.

Naložbe japonskih velikanov imajo še eno skupno značilnost. Pogosto so izhodiščna točka za njihov nadaljnji razvojni in poslovni prodor v Evropo. To naj bi, napovedujejo v Kansai Paint, postal tudi Helios. "Želijo dolgoročne naložbe, ki omogočajo vzajemno rast slovenskih in japonskih podjetij," dodaja Makino.